Štirinajsta knjiga zbranega Kocbekovega dela zajema književnikove dnevniške zapiske, nastale med januarjem 1934 in januarjem 1935. To je že tretja knjiga dnevnikov, ki so v celoti ohranjeni le v rokopisni obliki, saj jih Kocbek ni objavljal, je na predstavitvi knjig dejal Mihael Glavan, ki je delo uredil z Andrejem Inkretom. Tokrat sta v precep vzela pet beležnic, v katerih se Kocbekovo pisanje po Glavanovih besedah že odmika od "razčustvovanega" k dokumentarni podobi in urejeni esejistiki.
Dvodelni zapiski iz Varaždina
Glavan je opozoril tudi na Kocbekov način pisanja dnevniških zapiskov, ki so razdeljeni v dva dela. Na desni strani listov beležnic lahko bralec spremlja njegov tekoči dnevnik, na levi pa si je puščal prostor za pripombe in opazke ob dnevnem časopisju in periodiki. Kocbek je namreč, kot je pojasnil Glavan, veljal za enega najbolj "načitanih intelektualcev svojega časa".
Razen v počitniških mesecih, ki jih je Kocbek preživljal v domačem Svetem Juriju ob Ščavnici in na letovanju z nekdanjimi prijatelji v Dalmaciji, je Kocbek te dnevnike pisal največ v Varaždinu, kamor so ga premestili iz Bjelovarja, opisano pa je še poletno križarjenje s prijatelji po Dalmaciji, med katerimi sta bila tudi baletnika Pino in Pia Mlakar, in počitnikovanje doma pri starših pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Osebno ga v tem obdobju zaznamujeta odnosa z dvema ženskama, Anico in Zdravko, s katero se je leto po teh zapiskih tudi poročil.
Odmeven manifest povojne kritične generacije
Tretja knjiga zbranih del Primoža Kozaka obsega dramo Afera in komentar Dušana Voglarja. Afera je prvo objavo in premiero doživela leta 1961. Napisana je bila tik po političnem obračunu z Revijo 57 in po obsodbi Jožeta Pučnika, je povedal Voglar. Po njegovih besedah je kmalu postala odmeven "umetniški, gledališki, filozofski in etični manifest povojnega kritičnega rodu v Sloveniji". V dodatku je objavljen še natisnjen rokopisni fragment Afere.
V ospredju drame, ki je leta 1961 na Festivalu malih odrov v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo predstavo, nazadnje pa je bila uprizorjena leta 1988 v Trstu, je ideološki spor in obsodba vsakega oblastnega totalitarizma.
Poimenovanja in širši pregled naravnih in družbenih značilnosti Piranskega zaliva
Monografija avtorjev Draga Kladnika, Primoža Pipana in Primoža Gašperiča Poimenovanja Piranskega zaliva predstavlja različna poimenovanja Piranskega zaliva skozi čas. Obenem je publikacija zasnovana tudi širše; predstavljene so naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti kot tudi temeljne hidrogeografske poteze Piranskega zaliva kot dela Tržaškega zaliva in Jadranskega morja ter njegovega zaledja. Poseben poudarek je namenjen tudi zgodovinskemu razvoju, pri čemer je izpostavljeno solinarstvo s Sečoveljskimi solinami.
Podrobneje so osvetljene okoliščine, ki so privedle do zdaj že več kot dve desetletji trajajočega mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Osrednje poglavje obravnava poimenovanja območja Piranskega zaliva skozi čas. Vpogled v spreminjanje poimenovanja daje 104 kronološko razvrščene kartografske vire. Na podlagi medijske analize je prikazano razmerje pogostnosti rabe novodobnih hrvaških imen Savudrijska vala/Savudrijski zaljev in starega slovenskega imena Piranski zaliv oziroma starega hrvaškega - Piranski zaljev.