Ta citat v svoji novi knjigi Avedon: Something Personal navrže tudi Norma Stevens, Avedonova dolgoletna poslovna menedžerka. V knjigi, ki je izšla novembra lani, je ubrala pristop, ki skuša združiti biografijo, osebne spomine in številna pričanja o pokojnem velikanu fotografske umetnosti – a zdaj se pojavljajo očitki, da je v knjigi morda več izmišljenega, kot avtorica oglašuje.

Fundacija Richarda Avedona je prejšnji teden založbo, ki je knjigo izdala (Spiegel & Grau), pozvala, naj jo umaknejo iz obtoka, češ da je delo polno napak in netočnosti, ki "bi lahko škodile dediščini legendarnega modnega in portretnega fotografa", ki je umrl leta 2004. The New York Times poroča, da založba zahtevi ne namerava ugoditi, obljubljajo pa, da bodo v vseh naslednjih izdajah upoštevali potrebne popravke.

Knjigo so ob izidu oglaševali kot intimen portret. Avtorica je popisala številne svoje pogovore z Avedonom ter intervjujala njegove slavne prijatelje in sodelavce, kot so Calvin Klein, David Remnick, Donatella Versace in Isabella Rossellini. Nekatera "razkritja" so tako sočna, da so jih pograbili tudi tabloidi (na primer tista, da naj bi Avedon skrivaj ljubimkal z režiserjem Mikom Nicholsom).

Po alineah secirajo domnevne neresnice
Fundacija je v svoji objavi za javnost sistematično in po alineah naštela vse izjave iz knjige, ki jih izpodbija: med drugim to, da naj bi bila Norma Stevens ob Avedonu, ko je umrl (menda ni bila niti v istem kraju), da naj bi revija Vogue fotografu plačala milijon dolarjev, da se je pridružil redakciji (podjetje Conde Nast mu je izplačalo milijon dolarjev v obdobju dvajsetih let), ter da naj bi umetnik "nenehno in vztrajno" ter v mučnih seansah fotografiral svojega umirajočega očeta.

Obtožba plagiata
Najhujši očitek na račun Stevensove je, da naj bi za predlogo svoje knjige vzela nedokončan avtobiografski roman, s katerim se je Avedon ukvarjal zadnja leta svojega življenja; v njem je resnične anekdote iz svojega življenja namerno prepletel s fikcijo. "Stevensova si očitno izposoja zgodbe iz leposlovnega dela, jih rahlo spremeni ter predstavi kot bigrafska dejstva ter kot svoje lastno pisanje," je direktor fundacije James Martin zapisal v izjavi za javnost. Založba za zdaj ščiti pisateljico, češ da fundacija ponuja hudo obtožbo kraje intelektualne lastnine, ni pa ponudila še nobenega dokaza v obliki originalnega Avedonovega rokopisa, ki bi bil enak odlomkom v knjigi.

Norma Stevens je z Avedonom v resnici tesno sodelovala dolgih 30 let; fotograf jo je pred smrtjo imenoval za predsednico svoje fundacije, ki jo je nato vodila še pet let. Po njenih besedah jo je tudi večkrat prosil, naj napiše knjigo, da naj bo ta knjiga "iskren in neizprosen portret".

V svoji šestdesetletni karieri je Richard Avedon moderniziral modno fotografijo ter s svojim fotoaparatom portretiral največje kulturne ikone 20. stoletja (zanj so pozirali Ezra Pound, Charlie Chaplin, Bob Dylan, Marilyn Monroe in Allen Ginsberg).

Bi res hotel knjigo o svojem življenju?
S svojimi portreti je pogosto grebel po intimi svojih modelov, a svoje zasebno življenje - vključno z vprašanji o spolni usmerjenosti - je ohranjal zasebno. V trinajstih letih, odkar je umrl, fundacija ni objavila nobenih njegovih osebnih zapisov in nihče ni izdal avtorizirane knjige o njegovem življenju. Številni pokojnikovi prijatelji so zato prepričani, da bi bil Avedon "zgrožen", če bi vedel, da je nekdo v knjigi zbral škandalozna in intimna poročila o njegovem življenju.

Celo njegov sin John je prepričan, da Richard, ki je vedno skušal nadzirati, kako se predstavlja njegovo delo, nikoli ne bi hotel lastne biografije. "Ob edini priložnosti, ko sem načel to vprašanje, mi je dal popolnoma jasno vedeti, da ga niti slučajno ne zanima pisanje ali avtoriziranje biografije," je zapisal v e-pismu za omenjeni časnik. "Celoten koncept je v nasprotju z njegovim značajem. Hotel je, da se ga svet spominja po njegovem delu – po fotografijah."