Po besedah avtorja spremne besede Edvarda Kovača novi roman razkriva številnim Slovencem neznan konflikt, ki je bil na Tržaškem navzoč po drugi svetovni vojni.

V romanu Kominform v Zabrinju se bralec seznani z resolucijo kominforma in pomenom, ki ga je imela za tržaško ozemlje in zamejske prebivalce, ko je razklala tamkajšnjo levico. Pisatelj po Kovačevih besedah opisuje t. i. krščanski paradoks - "duh veje, kjer hoče", saj dobro in etičnost postavi tja, kjer bi jo najmanj pričakovali in obratno. V zgodbi med drugim predstavi resnični pripetljaj, ko je neki komunist skrival ranjenega nemškega vojaka.

Pripadniki različnih ideologij lahko živijo v sožitju
Ta opis po besedah avtorjeve hčere Alenke Rebula prihaja iz prisrčnega odnosa, ki so ga v zamejstvu znali gojiti pripadniki različnih ideologij. V zamejstvu so bili denimo prijateljski odnosi med duhovniki in komunisti nekaj običajnega. Ob tem je omenila dogodek, ki se ga še sama spominja. Ko so v Beneški Sloveniji izgubili slovenskega duhovnika, ker naj ne bi bilo dovolj Slovencev, so se levičarji iz Trsta odpeljali tja k maši, da bi dokazali nasprotno. Po njenih besedah Rebula v svojih delih kaže, kako lahko človeška toplina premaga razdiralnost, ki jo zgradi neka politika v boju za oblast. Tudi sicer sta pisatelja vedno bolj zanimali zgodba posameznega človeka in njegova notranja drama posameznika kot zunanje okoliščine, je dodala.

Roman Divji golob iz leta 1973 je po Kovačevih besedah poklon oziroma nadaljevanje Senčnega plesa (1960), v katerem je bil Rebula še temačen, tegoben, nostalgičen, tu pa se že čuti nova svežina, ki veje prek duhovnika Cerkve drugega vatikanskega koncila. Rebula je v svojih delih po Kovačevem mnenju preroški, kar pomeni "zasidran v sedanjost, a hkrati nadčasen". Obenem je spomnil, da je Rebula osnoval novo literarno zvrst - biblični roman.

Pisateljica in avtorjeva žena Zora Tavčar je spregovorila o Rebulovih začetkih pisanja. Njegov prvi roman - Devinski sholar, katerega ponatis so prav tako predstavili danes - je izhajal v podlistkih časopisa Literarne vaje. Med drugim je omenila, da ga je sama večkrat spodbujala, da je v svoje romane vnašal več zunanjih zapletov in predvsem več ženskih likov.