padajo. Ministrstvo za kulturo ob tem obljublja prizadevanja za dvig pomena knjige v družbi.

Na kongresu se pogovarjajo tudi o avtorskih in prevodnih pravicah na tem področju, okrogla miza pa je bila posvečena založniškim standardom. Razglasili bodo najboljšega založnika in knjigotržca.

V zadnjih letih so se založniki spopadali z velikimi izzivi. "Prihodki so nam upadli za več kot 35 odstotkov, zaostrene tržne in gospodarske razmere so narekovale, da smo postali vitkejši, racionalnejši, preudarnejši, ampak take spremembe je treba znati obrniti tudi sebi v korist. Nekateri smo zmogli, znali, nekatere pa morda ta izziv še čaka," je v uvodu v kongres poudarila predsednica Društva slovenskih založnikov Andreja Kavčič.

Tema letošnjega srečanja so torej Izzivi sodobnega založništva. Kavčičeva je prepričana, da morajo biti optimistični, saj so zadnja sporočila glede gospodarskega ozračja rahlo pozitivna. "Mislim, da je čas, da se to prenese tudi v našo panogo," je poudarila, prepričana, da bodo samo s sodelovanjem in povezovanjem lahko uspešnejši.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je spomnila, da knjiga v Sloveniji zaseda simbolno pomembno mesto in da jo radi razumemo kot temeljni segment naše kulture. Kadar govorimo o knjigi, govorimo predvsem o njeni kulturni razsežnosti in literarni razsežnosti ter izpovedni moči.

Napisati in izdati dobro knjigo še ni cel proces
"Ni dovolj, da v Sloveniji pišemo in tiskamo odlične knjige, pomembno je, da jih znamo uspešno predstaviti bralcem. Ker se pri nas prodaja v zadnjih letih manjša, se znižujejo tudi naklade. Kakovostni vrh slovenskega založništva pa je vse bolj odvisen od državnih subvencij in tudi knjižničnih odkupov," je opozorila Pečnikova.

Obravnavo te teme na letošnjem kongresu razume kot samostojni prispevek panoge k "spremembi kursa, po katerem slovenski knjižni trg in založništvo plujeta v zadnjih letih, z željo po vrnitvi izgubljenega bralca in ambicijo delati boljše in uspešnejše". Prepričana je, da je priložnosti za slovensko knjigo in razvoj založništva še veliko.

Kako iz branja (spet) narediti vrednoto?
Z usklajenim pristopom si je treba prizadevati za zmanjšanje deleža nebralcev in narediti odločilni korak pri razvoju bralnih navad ter se približati bralni kulturi razvitejših držav. "O pomenu knjige in branja je treba vedno znova senzibilizirati javnost s ciljem njune ponovne družbene uveljavitve," je izpostavila Pečnikova.

Prepričana je, da če želimo uresničevati strategijo Evropa 2020, ki temelji na pametni, trajnosti in vključujoči rasti, moramo ustrezno poskrbeti za knjigo in ji omogočati dostojanstveno preživetje in razvoj. Obljubila je, da si bodo na ministrstvu skupaj z založniki po najboljših močeh prizadevali, da vzpostavijo okoliščine za trajno umeščanje in razumevanje pomena knjige v sodobni družbi.

Knjiga kot blagovna znamka
Današnji kongres je namenjen tudi predstavitvi izkušenj in dobrih praks, po katerih se lahko zgledujejo avtorji in založniki. Komunikacijski strokovnjak Aljoša Bagola je tako na primer zbranim pojasnil, da je za oblikovanje uveljavljenih blagovnih znamk ključno ustvarjanje doživetij.

Kako so krizo premostili Nemci?
Kot so sporočili organizatorji, se bo del kongresa osredotočil na založništvo in knjigotrštvo v Nemčiji, ki je v preteklem desetletju prebrodila eno svojih večjih založniških kriz. Renata Zamida se bo tako z nemškimi gosti pogovarjala o spremembah pri prevodni literaturi na nemškem trgu.

Petra Hardt iz založbe Suhrkam bo predstavila, kako avtorske pravice delujejo na nemškem trgu in po svetu ter kako se je trgovanje z njimi spremenilo v zadnjih desetih letih. Predsednik kolektivne organizacije Sazor Rudi Zaman pa bo predstavil ključne poudarke iz sporazuma o reproduciranju avtorskih del v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih, ki bo predvidoma podpisan še ta mesec.