Med temi najdemo širok spekter besedil, ki pa, kot vedno, sledijo osrednjemu poslanstvu založbe, nenehnemu sledenju Logosa – od razmišljanj enega redkih učenjakov, ki so si v islamski zgodovini pridobili naziv 'obnovitelj vere', prek praktično razprodane antologije kartuzijanskih piscev do poezije vznemirljivega pozabljenega angleškega pesnika Thomasa Traherna. Predstavili so devet knjig, ki so izšle v štirih zbirkah – v redni zbirki, Poezijah, Logofaniji in v Collectanei.
Ime gore
Če začnemo pri Logofaniji, gre za zbirko, v kateri želi založba po besedah urednika Gorazda Kocijančiča ponuditi prostor literarni ustvarjalnosti, ki izraža dimenzije logosa v sodobni govorici. To so prepoznali v dveh pesnicah. Neža Zajc, sicer tudi sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino pri ZRC-ju SAZU-ja, piše že od konca devetdesetih let, leta 2005 pa se je njen izraz prelevil v verznega, pravi. Ime gore vključuje 210 pesemskih enot, "mrtvic", in 12 pesnitev, vendar je 348 strani verzov le desetina njenega pesniškega opusa. Njene pesmi "razkrivajo gradne kamne globoke notranje vere in dopuščajo razprtost krika pesniškega subjekta, obenem pa zaostrujejo krščansko religiozno tematiko, ki ne popušča dvomom in bogoiskateljstvu".

Pesmi enega dne
V zbirki je izšla tudi poezija Miljane Cunta, ki je svojo zbirko poimenovala Pesmi dneva. Čeprav gre za pesmi enega dne, pesnica opozarja, da naslov zmotno napeljuje na konceptualni pristop zbirke. Pesmi so nastajale popolnoma ločeno. Šele ko so bile vse na papirju, se je začelo neko stopnjevanje čustvenega in duhovnega približevanja in oddaljevanja med protagonistkama, zamisel razporeditve v posamezne dele dneva pa je nastala naknadno. Pesmi dneva so natančno zasnovana knjiga s pridihom prave mere, askeze in tudi tišine, zastavljenosti časa, je o zbirki za oddajo S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija razmišljala Petra Koršič. Poezijo pa spremljajo fotografije Dušana Šarotarja.
Poezija Gregorja iz Nazianza
Zbirka Poezije je bogatejša za dva prevoda. Vid Snoj je prevedel Izbrane pesmi enega izmed trojice velikih Kapadočanov, Gregorja iz Nazianza. Mojster prozne in pesniške besede je pisal v času, ko je krščanstvo doseglo enakopravnost in ni bilo več preganjano, a obenem je bilo to obdobje hudih notranjih doktrinalnih sporov. Gregor iz Nazianza, ki je slovel po karizmatičnih govorih in literarnem čaru svojih del, je večino opusa ustvaril v zadnjih letih svojega življenja. Kmalu po smrti je dobil vzdevek Theologos (Bogoslovec), tako kot pred njim evangelist Janez, dobrih šest stoletij za njim pa samo še Simeon "Novi bogoslovec". V sveže prevedenih pesmih se približamo pesniku teologu, ki piše o sebi in vztraja pri sledi v "razodevanju skrivajočega se Boga". Pesmi so polne teološke globine in literarnega čara, pojasnjuje Vid Snoj, ki je delo pospremil tudi s spremno besedo in opombami.
Veliko odkritje angleške poezije
Zbirka Poezije prinaša še Izbrane pesmi Thomasa Traherna, duhovnika Anglikanske cerkve, ki je pesnil v šestdesetih letih 17. stoletja, a ostal do konca 19. stoletja praktično neznan. Tedaj so odkrili njegove rokopise, nekaj fragmentov pa še leta 1997. Trahernove pesmi je prevedel Alen Širca, ki je prepričan, da gre za pesnika, ki mu v angleški literaturi ni para. Postavlja ga ob bok angleškim metafizičnim pesnikom, kot so John Donn, Henry Vaughan in George Herbert, z nekaterimi nastavki napeljuje proti Williamu Blaku in drugim romantikom, vsebuje pa tudi nekaj kali, iz katerih je pozneje izšla lirika Walta Whitmana in Dylana Thomasa. Gorazd Kocijančič je pridal, da gre pri Trahernu za krščansko mistiko sreče, ekstatično zadovoljstvo, ki se izraža v jeziku.
Rešitelj iz zablode
V redni zbirki lahko od lani prebiramo slovenski prevod dela pomembnega islamskega filozofa, teologa in mistika Abūja Ḥamida Muḥammada Al Ghazālīja, ki je živel v Perziji v 2. polovici 11. in na na začetku 12. stoletja. Njegovo delo Rešitelj iz zablode je poslovenil in s spremnim besedilom pospremil Raid Al Daghistani, ki je na predstavitvi opozoril na pomembno mesto, ki ga ima delo tako znotraj avtorjevega opusa kot celotne islamske kulturne zgodovine. Gre namreč za preplet več ravni; na eni strani je torej besedilo osebna pripoved enega največjih mislecev islamskega sveta, hkrati pa oris najrazličnejših disciplin islamske duhovnosti. Al Ghazālī je avtor vrste besedil, ki sodijo med standardna dela različnih islamskih znanosti, od prava, do teologije, filozofije in mistike. S svojo skeptično in teoretsko dodelano držo in epistemološko-eksistencialno-radikalnim dvomom predaja Humu, Descartesu, napoveduje Kanta, po filozofsko-duhovni izpovedi pa spominja na pisanja sv. Avguština.
Prevedeno delo Al Ghazālīja, ki ni bil le eden redkih nosilcev naziva mudžadid ad-din (obnovitelj vere), ampak tudi edini, ki si je prislužil naziv hudžat al-islam (argument islama), je temeljno besedilo, ki je zaznamovalo vso nadaljnjo dinamiko islamskega izročila.
Kartuzijanska misel od 11. do 20. stoletja
Izredno zanimanje so bralci pokazali za zapise kartuzijanskih piscev, pod naslovom Na notranji poti k Bogu – Antologija kartuzijanskih piscev so zbrana razmišljanja 21 izbranih kartuzijanskih avtorjev od 11. do 20. stoletja. Pobuda za izdajo dela je prišla iz pleterske kartuzije in Gorazda Kocijančiča, ki je ob tem izrazil izjemno počaščenost, da so se kartuzijani obrnili nanje. Besedila je iz latinščine, španščine, italijanščine in francoščine prevedel pater Stanislav Capuder, spremno besedo podpisuje pater Janez Hollenstein. Kronološko in tematsko urejena besedila bralca vodijo "od začetnega izkustva Boga do vrhov mistične izkušnje".
V iskanju novega krščanskega humanizma
Izziv novega branja temeljnih avtorjev klasičnega grškega in zgodnjekrščanskega izročila postavlja Werner Jaeger, eden najvplivnejših sodobnih interpretov grške filozofije in njene recepcije v zgodnjem krščanskem izročilu. Delo Zgodnje krščanstvo in grška paideia odraža Jaegerjevo življenjsko iskanje novega krščanskega humanizma, obenem pa v njem avtor sklepa svojo življenjsko izkušnjo grštva. Besedilo je poslovenil Boris Šinigoj, ki je izrazil upanje, da bo prvi prevod Jaegerjevega pisanja v slovenščino komu spodbuda k nadaljnjemu preučevanju avtorja.
Biblični odmevi v postmoderni misli
O vplivu bibličnih idej na postmoderne mislece v delu Onkraj biti premišljuje profesor filozofije na teološki fakulteti Branko Klun, ki poziva k vnovičnemu razmisleku o tem, kaj pomeni postmoderno in o premisleku vloge grške metafizike in biblične misli v zahodni civilizaciji. Branko Klun stopi v bran tezi, da smo v postmoderni misli priče "vračanju religije", ki pa ubira nove poti in ne pomeni vrnitve k stari metafiziki. Zanima ga globlje prepoznavanje tistih silnic, ki "odzvanjajo v sedanjosti in določajo miselno obzorje sodobnega človeka", obenem pa si želi, da bi razvili novo toleranco, s katero bi presegli razločanja.
Knjižne novosti zaokroža še novo delo zbirke Collectanea, ki prinaša zbirko razprav Katarine Šalamun Biedrzycki Med Slovenijo in Poljske. Delo bo kulturna ambasadorka med državama podrobneje predstavila aprila.