"Prvi razlog za nastanek knjige je seveda obdobje, ki ga opisujem. Drugi razlog pa je razkol v Sloveniji, da Slovenci po 70 letih ne najdemo moči, da bi se dogovorili, kako bomo živeli," je na predstavitvi knjige v Muzeju novejše zgodovine Slovenije povedal Sever. Osrednji cilj te knjige je po njegovih besedah poleg opisa dogodkov pred in med drugo svetovno vojno ter po njej tudi "umiritev razkola, ki je prešel v vse pore naše družbe".

Knjigo uvajajo Severjevi spomini na otroštvo, ki ga je preživel v vasi Št. Jurij pri Grosuplju. Rodil se je leta 1923 v delavsko-kmečki družini. Po osnovni šoli v domačem kraju se je vpisal na Obrtniško-tehniško šolo v Ljubljani.

Že v prvih mesecih druge svetovne vojne je stopil v Osvobodilno fronto. "V obupu, ki nas je preveval ob okupaciji, se je Osvobodilna fronta pojavila kot feniks iz pepela," se spominja Sever.

Sever se je nato kot osemnajstletni mladenič pridružil partizanom grosupeljske čete. "Osnova moje pridružitve je bilo domoljubje, ki so mi ga privzgojili doma in v šoli, kjer me je učila Ana Galetova. To domoljubje je kot posledica okupacije takrat zares zaživelo, in prav domoljubje je bilo tisto, ki je prekinilo moje do tedaj mirno življenje," je povedal Sever.

V primežu na Menini planini
Sever je bil med drugo svetovno vojno borec 2. štajerskega bataljona in 2. štajerske grupe odredov, leta 1943 pa se je pridružil Šlandrovi brigadi slovenske partizanske vojske. "Najtežje trenutke v drugi svetovni vojni sem preživljal na Menini planini," se spominja Sever.

Takratne dogodke je opisal v svoji prvi knjigi Past na Menini planini, ki tematizira čas ob koncu druge svetovne vojne, ko je vodil operativni štab Zidanškove in Šlandrove brigade. Ti dve enoti je sredi marca 1945 na Menini planini obkolilo več kot 14 tisoč vojakov nemške SS-enote Galizien. Vsem 500 Frantovim borcem se je, ne da bi padel en sam strel, po skrivni drči za spravilo lesa uspelo rešiti iz nemškega primeža. Knjiga Past na Menini planini, ki je izšla leta 2005, je doživela več ponatisov.

Tudi po vojni so nastopili težki trenutki
Če je Sever v svoji prvi knjigi opisal dogodke med drugo svetovno vojno, je o svojem življenju v letih po vojni spregovoril v drugi knjigi, Trenutkih odločitve. "V prvih povojnih mesecih, ko je bilo na Slovenskem hudo, sem bil s svojo vojaško enoto v Vojvodini. To je bil za nas velik šok, bilo je zelo težko," je dejal Sever.

Trda ruska šola
Pozneje je bil poslan v vojaško šolo v Rusijo. "Ko sem izvedel, da odhajam na šolanje v Rusijo, sem se počutil kot zmagovalec. Ko pa sem dejansko prišel tja, me je ta občutek hitro zapustil," je povedal Sever. V Rusiji je bil namreč sistem šolanja strog, zelo so jih nadzorovali.

"Nekoč sem v Rusiji prespal pri nekem dekletu. Ko sem zjutraj prišel v šolo, so že vedeli, kje sem bil, pri kateri sem prespal in kdaj sem odšel od nje," je šaljivo pripomnil Sever.

Leta 1949 je bil Sever premeščen na Višjo vojno akademijo Jugoslovanske narodne armade, pozneje pa je delal kot načelnik lovske letalske divizije in kot poveljnik letalskega vojaškega oporišča. Pozneje je iz Jugoslovanske ljudske armade izstopil, že med delom poveljnika pa je diplomiral tudi na zagrebški ekonomski fakulteti. Po diplomi se je vrnil v Ljubljano in delal kot direktor Aerodroma Ljubljana - Pulj, bil je tudi direktor podjetja Inex Adria Airways.

Avtobiografska trilogija
Sever načrtuje, da bo po Pasti na Menini in Trenutkih odločitve napisal še tretjo knjigo, ki pa ne bo temeljila na spominih, temveč na njegovih dnevniških zapisih. "Glede na to, da sem v Trenutkih odločitve svojo življenjsko zgodbo sklenil, ko mi je bilo 41 let, imam še kaj povedati," je sklenil Sever.

Knjigi je priložen DVD s televizijskim intervjujem, ki ga je z avtorjem spomladi 2013 opravil novinar Lado Ambrožič, spremni besedi pa sta napisala Matjaž Kmecl in Ljubica Jelušič.