Namen festivala, ki ga prirejata Matična knjižnica Kamnik in Kulturno društvo Motnik s pravljičarko Ireno Cerar in bibliotekarko Ivanko Učakar, je oživljanje kulturne dediščine, ki jo je ohranil Gašper Križnik. Cilj je prav tako spodbujanje živega pripovedovanja.
Festival, ki bo v Motniku potekal danes in jutri, bo odprla častna pokroviteljica, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Predfestivalsko dogajanje je začela pripovedovalska delavnica Anja Štefan, v času festivala pa se bo mogoče udeležiti delavnic pod mentorstvom Ane Duša in Špele Frlic.
Dogajanje uvaja večer za odrasle, na katerem bodo Križnikove pravljice brali Anja Štefan, Irena Cerar, Ljoba Jenče, Rok Kušlan, Breda Podbrežnik in duo Vroča župa. Večer bo sklenil ognjeni spektakel Šola za zmaje v izvedbi skupine Čupakabra. V parku Pod lipami bodo postavili razstavo ilustracij Polone Lovšin in Milana Eriča iz vodnika Kamniške pravljične poti avtorice Irene Cerar.
Osrednji dogodek bo potekal jutri, ko bo Irena Cerar družine popeljala po Vranski pravljični poti. Ker je bil Križnik sprva čevljar, bodo obiskali staro čevljarsko delavnico, ogledali pa si bodo tudi Schwentnerjevo hišo. V Motniku se bodo lahko otroci v dopoldanskih urah podali po ugankarski poti, ki je del poti po naravnih in kulturnih znamenitostih Motnika. Turistično pot si bodo lahko ogledali tudi odrasli. Sledili bosta pripovedovalsko popoldne za otroke s Tonetom Obadičem, Vereno Perko z duom Malunca in Špelo Regulj in odprtje likovne razstave s podelitvijo nagrad udeležencem likovnega natečaja. Sklepni večer festivala bo namenjen pripovedovanju domačinov.

Prvo narečno zapisovanje slovstvene folklore
Gašper Križnik sodi med pomembnejše zbiralcev slovenske slovstvene folklore. V drugi polovici 19. stoletja je v Motniku in okolici zbral več kot 200 zapisov ljudskih pravljic, povedk, pesmi, pregovorov, legend, šal. Objavljal je v Zagrebu in drugih južnoslovanskih časopisih. Nekaj gradiva je leta 1874 izdal v Celovcu s psevdonimom Podšavniški pod naslovom Slovenske pripovedke iz Motnika. Bil je prvi, ki je slovstveno folkloro zapisoval v narečjih.