Gourmand 2014 je nagrada za najboljše kulinarične knjige, ki jo je leta 1995 ustanovil Francoz Édouard Cointreau, član rodbine, ki že od leta 1870 proizvaja znameniti pomarančni liker, pa tudi potomec Rabelaisa, slovitega pisca iz 16. stoletja. Nagrade podeljujejo v različnih kategorijah na mednarodnih knjižnih sejmih, letos jih bodo podelili na sejmu, ki bo potekal v Pekingu od 19. do 22. maja.
Življenje v morju in na krožniku
Za nagrado je knjiga FAO 37. 2. 1 – divji Jadran nominirana kar v štirih kategorijah – za ilustracije, oblikovanje (kot založnik), v kategorijah "francoska kuhinja" ter "ribe in morski sadeži". Ilustracije in oblikovanje so delo Barbare Ogrič Markež, knjigo pa je strokovna komisija na Slovenskem knjižnem sejmu imenovala tudi za najlepšo slovensko knjigo leta 2013.
Kot knjigo predstavljajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, je knjiga "iskren poskus iskanja samosvojega avtorskega izraza na področju kulinarične literature". "Je odprti prostor ustvarjanja, kjer so našle svoje mesto znotraj platnic osebnoizpovedne refleksije avtorja Klemena Koširja na večno temo morja in rib." Je nekakšna monografija o ribah s portreti več kot 35 vrst rib, mehkužcev, lupinarjev in glavonožcev, ki jim sledi 38 receptov za njihovo pripravo, vsekakor izdelek, ki presega zamisel o zgolj kuharski knjigi. Knjigo je Klemen Košir izdal v samozaložbi.
Razvoj in današnja razširjenost kave
V kategoriji "pijače" je za nagrado nominiran Božidar Jezernik s knjigo Kava - čarobni napoj, v kateri skozi 19. poglavij opiše "zmagoviti pohod kave na vse celine sveta, od Jemna, Etiopije, Osmanskega cesarstva, Balkana, zahodne Evrope, Brazilije do sodobne proizvodnje in porabe, kjer sta pomembna igralca Vietnam in ameriški Starbucks", kot so zapisali pri založbi Modrijan. V knjigi je predstavljen tudi izbor razglednic, več kot 250 fotografij, risb in oglasnih sporočil, ki ilustrira proizvodnjo, razširjenost, nasprotovanje in odobravanje tega črnega napitka, posebna pozornost pa je posvečena prihodu kave v slovenske dežele. Tu je kava v 17. in 18. stoletju ostala omejena na najbogatejše sloje, sredi 19. stoletja so jo začeli piti bogati kmetje, predvsem so se z njo krepčale ženske, poseben pomen pa je imela tudi zaradi kavarn kot zbirališč družabnega in političnega življenja v času narodnega prebujenja.