Ostijeva pesniška zbirka Vse ljubezni so nenavadne je izšla pri Literi, kot pove naslov, pa je prevladujoča tema v zbirki zbranih pesmi ljubezen. Občutja so kompleksna, najbližje bitje v njih pomeni vsa bitja in ves svet. Komelj pa je v Hipodromu, izdanem pri Mladinski knjigi, zbral različne pesmi, ki se obračajo k naturi in človeški realnosti v osebnih, družbenih in zgodovinskih razsežnostih. Govorica je jedrnata, njeno pravilo pa je, da česar čuti ne prepoznajo, tudi um ne zaobseže.

Skupne točke nagrajenih pesnikov
Društvo slovenskih pisateljev Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let podeljuje od leta 1986. Letošnja dobitnika ob njej druži tudi Veronikina nagrada, ki jo je Osti za Kraškega narcisa prejel leta 1999, Komelj pa za zbirko Rosa tri leta pozneje. Med obema pesnikoma pa je mogoče vleči tudi vzporednice pri njunem pesnjenju; oba se lotevata tematiziranja "nepojasnljivosti sveta". Obe nagrajeni zbirki upovedujeta nepojasnljivost sveta, a v vsaki pesmi podeljujeta imena in pomene njegovim zagonetnostim, so zapisali žiranti Majda Kne, Alojz Ihan, Lucija Stupica in Milan Jesih.

Usidrano ime med pesniki
Žirija je zapisala tudi, da si je s Hipodromom, ki je nasledil zbirke Luč delfina, Jantar časa in Rosa, Komelj ustvaril trdno pesniško ime. Hipodrom je knjiga, za katero žiranti menijo, da presega vsakršno všečnost. Komelj sam je dejal, da pesmi povezuje rdeča nit tujosti v človeškem in živalskem svetu, saj je po njegovem mnenju tujost bistvena za konstituiranje človeškosti. Poleg tega Komelj svojo poezijo definira kot angažirano in je v svoje pesmi celo vpletel zbirko Previharimo viharje, značilen primerek partizanske revolucionarne poezije.

Ljubezen je vse ...
Osti pa si je uspeh pri slovenskih bralcih in kritikih zaslužil že z zbirkami Kraški narcis, Veronikin prt, Rosa Mystica in Učitelj ljubezni. Sarajevski pesnik od leta 1989 ustvarja v Ljubljani in Tomaju na Krasu in v slovenščini ustvarja že vrsto let. Njegove pesmi se brez digresij usmerijo k izpostavitvi končnega paradoksnega zaviha, praviloma uslikanega z eno samo potezo. Žirija pa je opozorila, da za avtorjevimi besedami pri vsej malobesednosti, tudi zaradi premišljenega zapovrstja, ves čas stoji malone romanesken fundus govorčeve, se pravi slehernikove pozicije.

Pesnikoma so nagrado podelili na literarnem večeru, na katerem so brali tudi Jure Jakob, Marjan Strojan in Uroš Zupan, za izvajanje verzov v melodiji pa je poskrbela skupina Bossa de novo, tokrat skrčena le na Primoža Viteza, Aljošo Kosorja in Marka Gregoriča.