Rokopis A Clockwork Condition, ki obsega 200 strani, je zbirka Burgessovih razmišljanj o stanju človeštva; pisatelj razvija teme, ki jih je razprl v svojem znamenitem delu iz leta 1962, predvsem pa se odziva na vsesplošno histerijo in strah pred "moralnim razkrojem", ki naj bi ga povzročila Kubrickova ekranizacija slavnega romana. Ob izidu bi morala besedilo spremljati še serija 80 fotografij na temo posameznika in njegove svobode. Celotno delo bi moralo biti strukturirano kot Dantejev Pekel, ena Burgessovih najljubših literarnih stvaritev.
"Izgubljen" med zapuščino
Rokopis ni bil nikoli objavljen, javno pa ga je pisatelj omenil enkrat samkrat. Odkrili so ga med dokumenti, ki so bili shranjeni v Burgessovi hiši v Braccianu v Italiji. Po pisateljevi smrti leta 1993 so njegove stvari iz Bracciana preselili v Manchester, kjer ga je katalogizirala Mednarodna fundacija Anthonyja Burgessa.
Knjiga ni dokončana, a je kar veliko gradiva. Če zložimo vse skupaj, lahko vidimo, kakšen bi bil končni izdelek. Izvedeli smo več podrobnosti o pisateljevih mnenjih o kulturi v času neposredno po izidu filma.
V delu je v ospredju poskus oblasti, da bi pozdravile najstniškega delinkventa, v njem pa Burgess omenja tudi kontroverznosti, ki so spremljale antologijski Kubrickov film, v katerem je v glavni vlogi nasilneža in pripovedovalca Alexa nastopil Malcolm McDowell. Lokalne oblasti so namreč ponekod v Veliki Britaniji projekcijo filma prepovedale, ker naj bi spodbujal nasilništvo med mladimi. Šele po Kubrickovi smrti leta 1999 so film znova uvrstili na spored britanskih kinematografov.
Kljub temu pa je bil film Peklenska pomaranča velika uspešnica v ZDA in si je prislužil celo nominacijo za oskarja za najboljši film leta 1971. Na sami podelitvi mu je zlati kipec sicer pred nosom speljal film Francoska zveza v režiji Williama Friedkina.
Med delom ugotovil, da ni iz pravega testa za teoretika?
Direktor fundacije Andrew Biswell je dejal, da odkriti rokopis na novo osvetljuje znameniti pisateljev roman, Kubricka in vse kontroverznosti, ki so se porodile na podlagi dela. Poleg tega pa po njegovih besedah omogoča bližje spoznavanje s pisateljevimi pogledi na nasilje, kaznovanje in morebitne škodljive učinke vizualne kulture. V povezavi z množično kulturo sedemdesetih Burgess piše o "posamezniku, ujetem v svet strojev, ki ne more rasti kot človeško bitje in se razviti v samega sebe". Naslovno stanje – stanje urnega mehanizma (ang. clockwork condition) definira kot "občutek odtujenosti, deloma zaradi množičnih medijev".
Biswell je dodal, da je Burgess nad delom najbrž obupal, ko si je priznal, da "je romanopisec, in ne filozof".
"Burgess je bil trdno prepričan, da je na udaru," komentira Biswell. "Skrbijo ga obtožbe, da je film ljudi spodbujal k zlobnim dejanjem." Na neki točki v besedilu pisatelj sicer priznava, da so se mladi takrat sicer od njega priučili "določenega sloga nasilja", ne pa nasilja samega, ki je po njegovih besedah nekaterim prirojeno.
Leta 1974 je sicer Burgess objavil kratek avtobiografski roman The Clockwork Testament, v katerem se je dotaknil nekaterih omenjenih tem.
Danes v londonskem Muzeju oblikovanja uradno odpirajo veliko Kubricku posvečeno razstavo. Med drugim so na ogled denimo podroben model centrifuge, ki jo je Kubrick dal razviti za film 2001: Vesoljska odiseja, filmski rekviziti, kot je zloglasna čelada z napisom Born to Kill (slov. Rojen za ubijanje), ki jo je v filmu Popolna bojna oprema nosil vojak Joker (upodobil ga je Matthew Modine), in kostumi iz filmov Peklenska pomaranča in Barry Lyndon.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje