Vse naslove za 43. knjižni sejem v tej zalivski državi je vnaprej pregledal odbor za cenzuro. Dotični odbor deluje v skladu z zakonom o tisku in publikacijah iz leta 2006, ki navaja vrsto kaznivih dejanj za založnike literarnih del in novinarstvo.

Raziskovanje svobodne volje in obstoja Boga
Zakoni se nanašajo na žalitve islama ali kuvajtskega sodstva, na ogrožanje nacionalne varnosti, spodbujanje nemirov in nemoralna dejanja. Vodja tega mednarodnega festivala Saad Al Anz je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je ministrstvo za informiranje na podlagi tega prepovedalo 948 knjig.

Roman Bratje Karamazovi, dogajanje katerega je postavljeno v Rusijo 19. stoletja, raziskuje moralo, svobodno voljo in obstoj Boga. Dostojevski je tako končal na vse daljšem seznamu prepovedanih pisateljev v tej razmeroma zmerni zalivski državi, ki se spoprijema z naraščajočim konservatizmom v politiki in družbi.

Kuvajtsko ministrstvo za informiranje je v zadnjih petih letih nanj uvrstilo več kot štiri tisoč knjig, med njimi romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja in Sto let samote kolumbijskega nobelovca Gabriela Garcie Marqueza.

Nekdaj regionalno založniško središče
V 70. in 80. letih preteklega stoletja je bil Kuvajt regionalno založniško središče, v katerem so izhajali panarabski kulturni časopis Al Arabi in vrsta popularnih znanstvenih in leposlovnih knjig.

V zadnjih letih so se v parlamentu, sočasno s spreminjanjem družbenih trendov, okrepili verski konservativci in plemenski vodje. Kuvajt je sicer edina zalivska država, v kateri zakonodajalce izberejo na volitvah.

Septembra so aktivisti proti naraščajoči cenzuri v Kuvajtu dvakrat protestirali na tamkajšnjih ulicah.