"Noč knjige letos z združenimi močmi številnih posameznikov in organizacij pripravljamo prvič, seveda z upanjem, da požene korenine in se ustali," je ob odprtju povedala ravnateljica NUK-a Mateja Komel Snoj. Pričakuje, da bo 23. april knjigo tako v tradicionalni kot v elektronski obliki postavil v središče slovenske javnosti in medijskega prostora.

"Brez posebne črnogledosti lahko rečemo, da naš čas ne literaturi ne branju ni naklonjen," je dejala Komel Snojeva. Po njenem mnenju so v ozadju tega tako zunanji kot notranji razlogi. "Če smo kot ljudje podvrženi naglici in nenehnim spremembam, če pristajamo na kulturo odsotnosti duha, če se ne znamo ustaviti, bo branje za nas vselej neulovljiva vrednota in nedosegljiv cilj," je dodala.

Literature kot besedne umetnosti po mnenju Komel Snojeve ne more nadomestiti nobena druga. "Zato naj bo naša Noč knjige literaturi spodbuda v njen boljši dan," je sklenila.

"Slast svobodoumnih"
"Knjiga je vprašanje, ki osmišlja zgodovino, šum z magnetofonskega traku, okenski avtoportret in razlog za obstanek v lastnem življenju, lastni koži. Knjiga je slast svobode in svobodoumnih," pa je o knjigi razmišljala urednica založbe Sanje Tjaša Koprivec.

Kdo še bere moderne klasike?
Odgovorni urednik revije Bukla Samo Rugelj pa je razmišljal o tem, ali v Sloveniji obstaja bralna elita. "Povprečno knjigo modernih klasikov v petih letih od njenega izida prebere nekaj tisoč ljudi, kar je precej manj, kot je bilo še nekaj let ali desetletij nazaj," je dejal in dodal, da se je drugačnim trendom v svetu navkljub bralna elita v Sloveniji v zadnje četrt stoletja gotovo zmanjšala.

"Ob vsej resignaciji, ob vseh dvomih, ki nas obhajajo v kriznih časih na področju knjige, sem iskreno vesel, da je čutiti nekaj optimizma," pa je ob Noči knjige povedal Mitja Čander z zavoda za založniško dejavnost Beletrina. Zdi se mu tudi pomembno, da predstavniki različnih organizacij to noč delujejo kot skupnost ter da imajo knjige zato širši odmev in pomembnost.

Vsi teoretiziramo, nihče ne prakticira
Profesorica z ljubljanske filozofske fakultete Meta Grosman je spregovorila o branju, ki se ji zdi nujno pomembno tako za osebni razvoj kot svobodo. "Vprašanje o branju je zagotovo pomembno, pri tem pa je zanimivo, da o branju vemo več in več, bere pa se vedno manj in manj," je dejala Grosmanova.

Načinov branja je več, beremo pa vseeno manj
Za enega izmed vzrokov za upadanje bralne kulture po njenem mnenju velja uvedba elektronske knjige, kar je "po svoje nenavadno, saj je vsebina elektronske enaka vsebini tiskane knjige". Da elektronska knjiga je in bo, je po njenem mnenju dejstvo, ki ga je treba sprejeti. Ob tem Grosmanova predvideva tudi, da se bo "pojavila potreba po digitalizaciji vseh knjig, če bomo želeli, da bodo ostale žive".

"Otrok, ki bere, je odrasel, ki misli," je zbrane nagovorila profesorica z ljubljanske pedagoške fakultete Milena Mileva Blažič. Po njenem mnenju slovenski otroci berejo, problematični pa se ji zdijo odrasli, ki ne berejo.

"Če sem kritična do parlamenta - vidi se, da je Tajno društvo PGC zadnja knjiga, ki so jo prebrali nekateri poslanci. Slabo banko rešujejo tako, kot Butalci širijo cerkev. Prvo tajkunsko pravljico Obuti maček so razglasili za izvirno slovensko slikanico in demontirali socialno državo tako, kot županova hči vre mleko. Slovenija je postala piskrček Mojce Pokrajculje, v katerega imajo vstop samo obrtniki, kjer je dobro kaznovano in zlo nagrajeno," je še povedala Blažičeva.

Vodja Centra za razvoj knjižnic v NUK-u Eva Kodrič-Dačić je predstavila statistiko na področju slovenskih knjižnic. Pri nas deluje 966 šolskih knjižnic, 85 visokošolskih knjižnic, 115 specializiranih knjižnic, ki delujejo "denimo v tistih podjetjih, ki dajo kaj na svoj razvoj", in 58 splošnih knjižnic. Po njenih besedah se več kot polovica Slovencev v knjižnico lahko odpravi peš, saj nas od nje ločujeta manj kot dva kilometra.

Generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner je poudarila, da potrebujemo opomin, da so knjige, pesmi in pisana beseda nasploh pomembne. Napovedala je, da bodo pri projektu pri Slovenski nacionalni komisiji za Unesco "z veseljem sodelovali" tudi v prihodnje.

"Na začetku človekove poti skozi pragozd k mesecu so se spočele prve zgodbe, legende, bajke, ki so grele človekovo srce tudi, ko je ogenj ugasnil," pa je o literaturi razmišljal podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina. "Tudi ko vsi odidejo od nas, ko sami ležimo sredi noči v hladni postelji, še vedno nismo sami. Ob našem vzglavju počiva nikdar utrujena knjiga. To je moč knjige, ki noč spremeni v sen," je sklenil Svetina.