Škvorecky (1924–2012) je s svojim literarnim prvencem, romanom Strahopetci, nastalem v letih 1948–1949 in objavljenem leta 1958, vzbudil oster odpor kritike in navdušenje bralcev, kot so zapisali pri založbi, "zaradi elementov pogovornosti v jeziku in demistifikacije odporniškega gibanja". Kot je na novinarski konferenci povedal urednik Andrej Blatnik, slovenski bralci češkega pisatelja poznajo po štirih drugih delih, s Strahopetci pa je zdaj dostopno njegovo temeljno delo, v katerem je zaznati korenit prelom s tradicijo češkega romanopisja.

Delo, ki velja za češko literarno klasiko, je prevedla in z obsežno spremno besedo opremila Nives Vidrih. Blatnik je dejal, da je kljub statusu klasika in časa dogajanja, postavljenega v zadnjih osem dni druge svetovne vojne, roman zelo berljiv, saj sta v njem v ospredju temi, ki sta vsem blizu – zabava in ljubezen, med vrsticami pa odmeva džez.

Slovaške modernistične novele
Prvič pa se bodo imeli slovenski bralci možnost seznaniti s pisavo priznanega slovaškega avtorja Jana Johanidesa (1934–2008). Kot je dejal prevajalec dela Andrej Pleterski, je Johanides avtor, ki se ponaša z opusom 22 del, za vstop v njegov literarni svet pa so pri Cankarjevi založbi izbrali delo Intima. Gre za zbirko petih novel, v kateri je pisatelj "s prepletanjem postopkov modernizma oziroma novega in eksistencialističnega romana bralcem doma odprl nova, še neslutena obzorja".

Pleterski, tudi avtor spremne besede v delu, je opomnil, da Johanidesovi literarni začetki segajo v zgodnja 60. leta minulega stoletja, v čas slovaške družbenopolitične odjuge. Delo je mogoče po njegovih besedah brati na dva načina: "Prvi je zgodovinska umeščenost dela, ki predstavlja tihi, včasih pa tudi glasnejši dialog s prevladujočo, zapovedano poetiko oziroma estetiko, po drugi strani pa avtor izdatno črpa iz zahodnih vplivov, ki jih nato cepi na slovaško in češko realnost." Stilistično raznolike novele se dotikajo vprašanj zla, vojne, socialnega upora, osamljenosti, tesnobe in strahu.

Avstrijec na kitajskem dvoru
V prevodu Štefana Vevarja pa je izšlo prav tako zelo pomembno delo Cox ali tok časa avstrijskega pisatelja Christopha Ransmayrja, ki ga slovenski bralci sicer že poznajo, denimo po delih Poslednji svet ali Leteča gora. Cox ali tok časa je zgodovinski in filozofski roman, postavljen v Kitajsko 18. stoletja, v katerem ima v oblast v rokah cesar Quianlong, "gospodar časa in večnosti". Ta na svoj dvor povabi angleškega urarskega mojstra in mu naroči izdelavo ure, ki bo merila večnost.

Vevar je v spremni besedi k delu zapisal, da je Ransmayr "avtor impresivne, zelo butične jezikovne umetelnosti, rafiniranih poetičnih upodobitev, ustvarjalec eksotičnih krajin, lirični upodobitelj slikovitih literarnih svetov in hkrati avtor izčiščene nazornosti, ki jo nosi melodično stanovitni jezikovni ritem."

V zbirki Moderni klasiki izhaja tudi kratka proza. Med novostmi je tokrat zbirka šestih zgodb in novele ameriškega pisatelja E. L. Doctorowa (1931–2015) v prevodu Lili Potpara. Blatnik je povedal, da je mogoče posamezna besedila v delu po branju zadnje, naslovne novele, povezati v celoto, preveva pa jih tudi razmislek o moči in smislu pisave. V slovenščino so sicer že prevedeni pisateljevi romani Ragtime, Billy Bathgate in Svetovna razstava.

Nabor bogatita še kratkoprozna zbirka Priročnik za čistilke na Aljaski rojene avtorice Lucie Berlin (1936–2004) v prevodu Pie Prezelj ter roman Jutta Heim malteškega avtorja Immanuela Mifsuda (1967), pod prevod katerega se podpisujeta Vera Pejovič in Peter Semolič.