"Pomembnejši so kot hiše, svetlejši kot božji hrami, ker so bolj splošno uporabni. Last vsakogar, do vseh so enaki, koristni, vedno postavljeni smiselno, na kraju, kjer se križa največ človeških potreb, trajnejši so kot druge gradnje in ne služijo ničemur, kar je skrito ali zlo."

Na besede znamenitega književnika je v uvodnem besedilu knjige spomnil Igor Sapač, ki se mu zdi prav, da se je nova knjižna zbirka začela prav z mostovi. To so stavbe brez notranjosti, prostori, ki jih vsi potrebujemo. So utilitarna gradnja, ki ima izredno simbolno moč, saj nas mostovi povezujejo in spremljajo, odkar se je človek tu naselil. Obenem pa so gradnje, ki vplivajo tudi na različne zvrsti umetnosti.

Monografija Mostovi je projekt, ki so ga na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pripravili še v sklopu lanskega evropskega leta kulturne dediščine, ki je potekalo pod sloganom Sharing heritage, in izbor teme za začetek nove zbirke, posvečene slovenski dediščini, se po besedah generalnega direktorja ZVKDS-ja Jerneja Hudolina lepo vključi v ta poudarek.

Malo tem je, ki s svojo simboliko tako neposredno izražajo skupnost in povezanost, razmišlja Hudolin. Mostovi so tiste arhitekture, ki so povezovale ljudi in kraje, omogočali srečanje različnih kultur, premoščali razlike med narodi, bili mesta srečanj in različnih mišljenj.

30 plus 7
Kot je poudaril, ima spomeniško varstvo mostov pri nas že dolgo tradicijo, številni izmed njih imajo status kulturne dediščine ali celo spomenika. V knjigi, s katero želijo bralcem približati mostove in jih narediti občutljivejše za njihove arhitekturne in gradbene kvalitete, je predstavljenih 37 mostov – trideset je tistih, ki že imajo evidenčno številko (EŠD) Registra kulturne dediščine, tem pa so namenoma dodali še sedem mostov, ki te številke še nimajo.

"Dediščina namreč ni le nekaj, kar smo dobili iz preteklosti, ampak tudi tisto, kar se dogaja danes," je povedal na predstavitvi knjige. S tem prepričanjem v mislih so torej v izbor dodali tudi sedem novejših mostov, ki še niso starejši od 50 let, kar je v konservatorski stroki minimalni čas, po katerem sta mogoča objektiven pogled nazaj in ustrezno vrednotenje.

Obsežen dokument o dediščini mostov
Po Hudolinovih besedah so z monografijo želeli narediti tudi dokumentarni prerez tega področja. Knjiga že s prestižno obliko pove, da ni le brošura, in zares so si jo, kot pravi Hudolin, zamislili kot obsežen dokumentarni material o dediščini mostov.

Začetek opuščene tradicije ugledne zbirke
Sapač, ki je poleg uvodnega besedila prispeval tudi nekatere opise mostov, pozdravlja tako monografsko obdelavo tematike kot zagon nove knjižne zbirke, v kateri vidi obuditev pred leti opuščene tradicije nekoč ugledne, zdaj pa že pozabljene zbirke Ars Sloveniae. V zbirki, ki je v 60. letih 20. stoletja izhajala pod okriljem Mladinske knjige, se je stroka izredno izkazala, pravi Sapač in pri tem spomni na staroste konservatorske in umetnostnozgodovinske stroke, med drugim Steleta, Zadnikarja, Šumija in Vrišerja. Žal je tista zbirka usahnila, čeprav je bilo treba obdelati še veliko tem, dodaja. Zdaj je nova priložnost in zdi se, da se nadaljuje prav s to predstavitvijo stavbne dediščine. Tem je ogromno, prav pa je, da se je začela prav z mostovi. Kot dodaja, so konservatorji za monografijo prispevali kakovostna besedila, ki kažejo, da je delo smiselno nadaljevati in predstaviti vse tiste stavbne zvrsti, ki še niso prišle na vrsto.

Bolj ogrožena dediščina
Problematiki varstva dediščine mostov se je v monografiji posvetil Robert Peskar, ki pravi, da je v Sloveniji večina mostov varovanih le z občinskimi prostorskimi načrti. Samo 40 pa jih ima status spomenika. Zaradi različnih bivanjskih vplivov so mostovi celo bolj ogroženi kot preostala dediščina in tudi to je bil razlog, da so se odločili mostovom nameniti posebno pozornost. "Če se ozremo v preteklost, bomo hitro ugotovili, da so na primer vojne razmere za mostove nedvomno najusodnejše, zlasti za večje konstrukcije z izrazitim strateškim pomenom," je spomnil Peskar. Pogost razlog za rušenje mostov je bila tudi nezadostna funkcionalnost, ki je terjala gradnjo novih mostov, da bi ti lažje izpolnili potrebo po večji pretočnosti prometa. Pri tem je spomnil na rešitve, ki kljub drugačnim potrebam ohranijo stare mostne konstrukcije – denimo stari Frančiškanski most iz leta 1842 v Ljubljani, ki mu je leta 1931 Jože Plečnik ob straneh dodal dva nova mostova in tako ustvaril Tromostovje, danes eno najpomembnejših znamenitosti Ljubljane.

Peskar je omenil še ogroženost lesenih mostov, ki so zaradi občutljivosti materiala za vodo posebej izpostavljeni propadanju in zato ne dosegajo visokih starosti, čeprav jih je po drugi strani najlažje vzdrževati. Zaradi tega lesene konstrukcije počasi izginjajo, kar pa je škoda za slovensko kulturno krajino, pravi.

Besedila spremlja bogat nabor fotografij, za katerega je zaslužen Miran Kambič, ki mu je bilo sodelovanje pri projektu poseben izziv in tudi v zadovoljstvo. Za fotografiranje je imel sicer na voljo razmeroma kratko časovno obdobje, kar pa vidi kot dobro stvar, saj so fotografije nastale v istem letu in so zato odličen prerez in dokument časa. "Fotografije mostov so likovno avtorsko delo in hkrati tudi pomembno dokumentarno gradivo, ki bo, upam, osnova za vse nadaljnje posege na teh objektih," dodaja Kambič.

Naslednja monografija bo posvečena rotovžem
V minimalistično in čisto sodobno vizualno podobo – se pravi jezik, ki je, kot sam pravi, brezčasen tako kot sama kulturna dediščina – je monografijo odel oblikovalec Jan Jagodič s kolegom Janom Virantom iz studia Kabinet 01. Kot je spomnila urednica knjige Damijana Slabe, pri tem ni šlo zgolj za oblikovanje pričujoče monografije, pač pa so obenem zastavili podobo celotne knjižne zbirke, ki se bo nadaljevala z rotovži.