Po besedah direktorja in glavnega urednika založbe Orlanda Uršiča lahko Vita Staviarskega primerjamo s pisateljem prekmurske ravnice Ferijem Lainščkom, saj je glavnino svojega dela posvetil slovaškim Romom. Njegova proza je po njegovi oceni zelo živopisna, avtentična, ritmična in tudi zelo filmična.

Prevajalka Diana Pungeršič je dejala, da je Staviarsky pisatelj, ki se je v slovaški književnosti najbolj približal romskemu človeku, pri svojem pisanju pa izhaja iz lastnih izkušenj, okolja, v katerem živi, in dela, ki ga opravlja. Kot trgovski potnik se na poslovni poti srečuje z raznolikimi ljudmi, ob tem pa dela zapiske. Iz teh je nastala tudi njegova proza. Avtor sam po njenih besedah pravi, da so mu bolj kot intelektualci blizu ljudje s socialnega dna, ker imajo silovitejša čustva.

Prve tri novele, vključene v knjigo, so bile v izboru za osrednjo slovaško literarno nagrado. Žirija je v njih poudarila navidezno lahkotno in sentimentalno pisanje, ki ni brez globine, saj z veliko mero empatije opisuje življenje malega človeka na slovaškem vzhodu, ki je po stereotipnih predstavah Slovakov njihov "južnjak". Pri prevajanju je vzhodnoslovaško narečje prestavila v slovensko dolenjščino, romščino pa v dolenjsko romščino.

Kako se je kriza dotaknila tistih, ki so imeli zraven prste?
Večkrat nagrajeni prozni prvenec švicarskega avtorja Jonasa Lüscherja Pomlad barbarov je po Uršičevem mnenju političen in družbenokritičen roman, ki se dotika vprašanja finančne krize in skozi analitično pisavo pove, kako se je kriza dotaknila tistih, ki so imeli zraven prste.

Dogajanje je postavljeno v namišljeno turistično letovišče sredi tunizijske puščave, kjer se protagonist, pasivni švicarski podjetnik, sreča s skupino Angležev, ki delajo v londonskem Cityju, imajo zlato kartico in se tako tudi obnašajo – brez spoštovanja do tamkajšnjih prebivalcev. Ko se zlomi borza, se položaj obrne, je povedala prevajalka Tanja Petrič. Delo je bilo nominirano za nemško in švicarsko državno nagrado in je po oceni založbe "napeto, slikovito in jezikovno dovršeno branje, ki secira človeške šibkosti, ob tem pa meri naravnost v srce sodobne družbe".

Življenjska modrost prek zgodbe o močni, stvarni ženski
Švicarska avtorica Noemi Lerch v romanu Kmetica popisuje zgodbo o močni, praktični in stvarni ženski, ki si je sama ustvarila srednje veliko kmetijo, in njeni pomočnici, ki se vrne v zapuščeno vilo starih staršev v švicarskem hribovju, kjer se uči živeti. Pisateljica je v pripoved spletla več intimnih pripovedi in mikrozgodb, prek katerih prva drugi na nevsiljiv način posreduje življenjsko modrost. Knjigo, ki je prejela švicarsko nagrado terra nova, je poslovenila Alexandra Natalie Zaleznik.

Na tanki točki preživetja
To so imena je prvi slovenski prevod katerega izmed del enega najbolj uveljavljenih sodobnih nizozemskih pisateljev Tommyja Wieringe. Avtor je v domovini literarna zvezda, njegova dela pa so vedno popotni romani, postavljeni v oddaljene in tudi izmišljene kraje. V pričujočem je ustvaril pripovedni liniji, v kateri je soočil namišljeno zgodbo o policijskem inšpektorju, ki spoznava svoje judovske korenine, s skupino prebežnikov, ki se poda na pot čez izmišljeno srednjeazijsko stepsko pokrajino. Ko se pripovedi združita, nastane kriminalka. Pisatelj v romanu preizprašuje naravo človeka, ko se ta znajde na tanki točki preživetja. Delo je prevedla Mateja Seliškar Kenda.