Urban Vovk, literarni kritik, prevajalec, urednik in esejist v svojem leposlovnem prvencu Garaže popelje v čas svojega odraščanja. Foto: BoBo
Urban Vovk, literarni kritik, prevajalec, urednik in esejist v svojem leposlovnem prvencu Garaže popelje v čas svojega odraščanja. Foto: BoBo

je uveljavljeno pesniško ime, po štirih pesniških zbirkah pa se je zdaj prvič posvetil prozi in s svojo zbirko zgodb Hiše in drugi prosti spisi že takoj zbudil veliko pozornosti in navdušenih odmevov. Žanrsko se delo giblje med zgodbami in eseji, povezovalna nit knjige pa sta spomin na otroštvo in odraščanje ter upočasnjen, na drobne življenjske detajle osredotočen tok pripovedi. Pozornost do zunanjih manifestacij življenja se prepleta z uvidi v lastni psihološki profil - zadrege, tesnobo, frustracije, pa tudi srečne in vznemirljive plati odraščanja. V zgodbah najbolj očara način, s katerim pisatelj upodablja naravo, pri čemer mu uspe z jezikom literature zapolniti vrzel med čutiti in misliti. Sijajno poustvarja pristno izkušnjo, odkriva v jeziku globoko in hkrati preprosto izpovedno moč in z njo pove tisto, kar človek vidi, čuti in doživlja, kar živi.

Spomin je vodil pri pisanju tudi Urbana Vovka, literarnega kritika, prevajalca, urednika in esejista, ki si je dejal, da bo njegova četrta knjiga prozna ali pa je ne bo. V leposlovnem prvencu Garaže nas popelje v čas svojega odraščanja, v sedemdeseta leta preteklega stoletja, ko so otroci spoznavali svet spontano in igrivo, na dvorišču, proč od nenehne budnosti staršev. Zanimajo ga majhne, navadne zgodbe, ustvarjanje ozračja, kolorita nekega časa. Polagoma se avtobiografske prvine umaknejo, pripoved vse bolj prehaja v fikcijo, a pisatelj si stvari ne izmišljuje, le dobro opazuje svet okoli sebe. Vovkovo pisanje nas navdaja s spoznanjem, da je za dobro literaturo bistvena iskrenost do sebe. Vse zgodbe povezujeta človeškost in bližina. Bližina, ki jo med avtorjem in bralcem ustvarjajo dobro opisani in zvesto preneseni osebni občutki.

Življenje v najrazličnejših odtenkih je prepričljivo prelil v črke tudi mladi prozaist Jasmin B. Frelih. Po odmevnem romanu Na/pol se predstavlja s knjigo kratke proze Ideoluzije, v kateri je združil ideologije in iluzije in osvetlil podobo današnjega sveta predvsem skozi pogled mladih. Njegove junake zanima družbeni angažma, želijo si sprememb in uzreti v življenju neki smisel. Razpon tem je zelo širok, rdeča nit knjige pa je rana sveta, ki jo skušajo protagonisti nekako zapolniti, zaceliti. Čeprav je pisatelj zgodbe izrisal na ozadju tesnobe, Ideoluzije ne izzvenijo v pesimističnem tonu. Sklepna zgodba o ljubezni, izgubi in lepoti vendarle odpira pot upanju. Tudi to delo potrjuje, da Jasmin B. Frelih piše suvereno, s smislom za detajl, za slikanje psiholoških stanj in družbenega ozračja. Zanimajo ga etične odločitve, zanima ga pot v prihodnost, čeprav se zdi, da smo obstali pred zaprtimi vrati.

Alenka Zor Simoniti, avtorica oddaje Pisave