Foto:
Foto:
Gisela Bock
Da ne boste nikoli v zagati ...

Prešernova družba je police založila z Grimmovimi pravljicami, Usodnim telefonom Slavka Pregla, Lovci na petarde Bogdana Novaka, Medenim letom Polone Škrinjar, Temno silo Mile Jakopič in Jahto med drevjem Frančka Rudolfa, s Prešernovim koledarjem za leta 2005 in izdajama Sto slovenskih športnikov in pesnikov. V izdajah so uredniki skušali prikazali čim bolj celovit pregled pesnikov in športnikov, od začetnikov posameznih literarnih smeri in športnih disciplin prek legend do tistih, ki ustvarjajo in tekmujejo danes.

O Evropi iz založbe *cf
*cf pa je izdal drugi letnik Modre zbirke Delajmo Evropo, ki prinaša pet knjig, ter dela Trije redovi sveta Tomislava Vignjeviča, Čas in dejanje v jeziku Matejke Grgič in Igorja Ž. Žagarja ter Beležnice Borivoja Wudlerja. Zadnja izdaja spada v Zeleno zbirko založbe *cf, prvi dve pa so uredniki uvrstili v Oranžno zbirko.

Wudlerjevo delo je s spremno besedo opremil Igor Zabel, ki je zapisal: "Njegov prozni ideal je gosto napisan tekst, kjer posamezni motivi odsevajo druge, se prepletajo in transformirajo; tekst, prežet z bolj ali manj očitnimi referencami z najrazličnejših področij, ki se tudi same vpletajo v tkivo besedila in se razvijajo skozenj."

Modra zbirka prinaša knjige Mesto v evropski zgodovini Leonarda Benevola, Evropa in morje Michela Mollata du Jourdina, Rojstvo moderne znanosti v Evropi Paola Rossija Evropska renesansa - središča in obrobja Petra Burkeja in Ženske v evropski zgodovini Gisele Bock.

Modrijan o antiki
Založba Modrijan se je vedno bolj izrazitemu zanimanju za antiko prilagodila s tremi novimi izdajami.

Priročnik Kdo je kdo ponuja pomoč pri spoznavanju antičnih osebnosti, pri tem pa pomagajo reprodukcije antičnih, renesančnih poznoevropskih del. Knjigo, ki prinaša podatke o 900 osebnostih iz mitologije, zgodovine in umetnosti, je uredila Bronislava Aubelj. Aubeljeva je uredila tudi Senekina Pisma prijatelju Luciliju, ki jih je Fran Bradač prevedel že pred več kot 40 leti. V latinščini in slovenskem prevodu pa je izšla Ovidijeva pesnitev Zdravila za ljubezen, ki jih je prevedla Barbara Šega Čeh.