knjigo, ki nosi podnaslov Gospodarska kriza in polom kapitalizma, po besedah avtorja spremne besede Primoža Krašovca odlikuje strnjenost, jasnost in poljudnost. Večino polemik je Mattick skrčil, da bi dobil jasno in konsistentno marksistično teorijo krize, v knjigi pa omeni tudi druge teorije krize.
V primerjavi z neoklasično ekonomsko teorijo Mattick ves čas poudarja, da v kapitalizmu proizvodnja ni namenjena zadovoljevanju neposrednih človeških potreb, ampak maksimalizaciji profita. Krašovec prepozna prednost knjige in marksistične teorije krize nasploh v tem, da poudarja, da so krize notranje in da tja vodi logika kapitalističnega načina. Pod prevod knjige se podpisuje Marko Kržan.
Izbor besedil v knjigi Estetika in politika, ki ga je leta 1977 pripravila založba New Left Books, zajema polemike o povezavi estetike in politike od spora o ekspresionizmu v reviji Das Wort leta 1938 do Adornovih tekstov iz zgodnjih 60. let preteklega stoletja. Razprave iz nemško govorečega področja črpajo iz izkustva umetniških avantgard in političnih bojev iz prvih desetletij 20. stoletja, zlasti pa jih zaznamujejo zgodovinske koordinate krize kapitalizma, vzpona nacizma, izgnanstva, vojne in paradoksov izgradnje socializma.
Rok Benčin v spremni besedi piše, da je teoretsko ozadje vključenih avtorjev povezano z marksizmom. Šele z marksizmom se namreč razmerje med estetskim in političnim zastavi kot estetsko in politično vprašanje z epistemološko podlago in implikacijami za teoretske in umetniške prakse. Kot posebno odliko knjige izpostavlja polemično zoperstavitev izbranih besedil, izčrpne uredniške predstavitve pred samimi disputi pa nudijo vpogled v zgodovinske kontekste in osebne odnose med avtorji v danih razmerah. Iz zbornika Aesthetics and Politics so povzete tudi predstavitve in zaključni komentar Frederica Jamesona. Slednjega in uredniške predstavitve je prevedel Benčin, dispute pa Jaša Drnovšek.
Polje raziskovanja britanskega socialnega antropologa Jacka Goodyja je civilizacijska primerjava med Evrazijo na eni strani in Afriko na drugi, od izuma pisave in nastanka države do danes. Njegovo delo Vzhod na Zahodu, ki ga je napisal po upokojitvi, se uvršča med tista avtorjeva dela, katerih izrecni namen je polemika proti vztrajnim prepričanjem o evropski izjemnosti, ki še vedno vladajo v velikem delu zahodnega družboslovja in humanistike. Po besedah Jožeta Vogrinca, ki se podpisuje pod spremno besedo, sodi delo v širšo problemsko polje, ki ga Goody obdeluje že desetletja in kjer je treba vsako knjigo razumeti kot dopolnilo vsem drugim. Vsaka knjiga je del njegove dolgoročne strategije raziskovanja širokega polja, katerega topografijo je zarisal, knjige pa je mogoče razumeti kot posamezne aspekte raziskovanja.
Knjiga Anatomija melanholije je prevod izdaje iz leta 2002, delo pa povzema vse, kar je po besedah urednice Nede Pagon še vedno zanimivo prebrati. Knjigo, ki jo je prevedla Lidija Šumah, opisuje kot vozlišče klasične kulture in mitsko delo v Veliki Britaniji, obenem pa enciklopedija melanholije.