Nova revija s simboličnim in zagonetnim imenom Dvomovine je nastala na pobudo Marjetke Krapež, Laure Repovš, Martina Justina in Andreja Koritnika, ki so jo tudi uredili. Kot izdajatelj se podpisuje Literarni klub L'etažer, ki se vse bolj uveljavlja kot povezovališče različnih generacij ustvarjalcev v osrednji Sloveniji, kot okvir, znotraj katerega so pobudniki lahko ostvarili in nadgradili svoje pedagoške, uredniške, ustvarjalne in ocenjevalne izkušnje.

Dvomovine na več kot 70 straneh prinašajo 5 prispevkov mladih in uveljavljenih avtorjev, ki razpravljajo o književnosti in življenju. Zdi se, da eseji postanejo, se resno zazrejo v nas in sprašujejo, kakšna naj bi bila naša osebna in naša skupna prihodnost. Tak občutek se prikrade ne glede na vsebino: naj bo to tankočutno preizpraševanje vesti, spoznavanje neke skupnosti skozi pesem, ki odplavlja vsakdanjo otopelost, hoja po robu meja, zazrta v narodovo identiteto, ali preprosto sanja o lepšem jutri.

Javnosti bo revija predstavljena danes ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature. Ob predstavitvi bo tekel tudi pogovor o tem, kaj esej sploh je, kako ga opisati, brati in doživljati. Globine in moč eseja bodo skozi svoje oči podali Branko Madžarevič, Primož Vitez in Andrej Koritnik. Vstop bo prost.

Nova revija je zamišljena kot širok humanistični obzornik, ki pa predvsem odpira poglede navznoter. Kot pravi Marjetka Krapež, širši javnosti znana predvsem po pesniških zbirkah Prgišče in Sledi bližine: "Dvomovine: z dvomom proti enoznačnosti, da se lahko širi prostor občutljivosti in svobode duha ..." Konec koncev pa se širi tudi občutek sprejetosti in s tem občutek domovanja. Kot je namreč za Dnevnik že poudarila pesnica, je najboljši lek za nečimrnost branje drugih.

Protejska zvrst, kot je esej, ki hkrati utemeljeno razpravlja ter skorajda čutno zaznava, se je uredniškemu odboru zdela najprimernejša za dosego zastavljenega cilja, trajnega omikanja v spoznavnem in sočutijskem smislu. Tradicija eseja je v Sloveniji sicer dolga, za najboljše eseje se podeljuje tudi Rožančeva nagrada, a v javnosti vseeno nima tolikšnega odmeva, kot bi si ga ta zvrst zaslužila, sploh pa ob zbirkah posameznih avtorjev manjka prostor za raznoliko javno razpravo. Nova revija pa je zamišljena kot srečevališče kritične misli, izbrane besede in iskrene izpovedi.