Ob tej priložnosti je na ogled razstava Knjižnica - vrata v vse čase in prostore, s katero želijo prikazati razvoj celjskega knjižničarstva in knjižnice od prvih znanih začetkov leta 1846, ko je duhovščina celjske župnije ustanovila slovensko knjižnico za celjsko župnijo.

Začetki s čitalniško dejavnostjo
Pomemben zgodovinski premik predstavlja ustanovitev Narodne čitalnice leta 1862, kar je nazorno prikazano na prvem panoju razstave. Na drugem panoju izpostavljajo pomembne osebnosti, od Josipa Serneca in Jura Hrašovca, predsednikov Narodne čitalnice, do Vere Levstik, ki je bila pobudnica in najzaslužnejša za razvoj javnega knjižničarstva v Celju.

Tretji pano je, kot so sporočili iz knjižnice, posvečen ravnateljema Mestne ljudske knjižnice Celje, in sicer Prešernovemu nagrajencu Zlatku Deniši in Antonu Aškercu. Četrti pano pa je v celoti namenjen ustanovitvi Študijske knjižnice in njenemu prvemu ravnatelju Vladu Novaku.

Znanja željnim sredstva za izobraževanje in znanstveno delovanje
Ob ustanovitvi študijske knjižnice, je bilo tej instituciji naloženo, naj nudi ustanovam priročno strokovno knjižnico, društvom pa pripomočke za kulturno delo, naj daje znanja željnim sredstva za izobraževanje in znanstveno delovanje, da zbira slovstveno, zgodovinsko, narodopisno in drugo tiskano in rokopisno gradivo, ki zadeva okrožje.

V okrožnem zbirnem centru, ki je deloval v Stari grofiji in v kapucinskem samostanu, kjer so okupatorji nakopičili mnogo knjižnega gradiva, se je nabralo mnogo knjig. Marsikaj sta darovali tudi mariborska študijska knjižnica in ljubljanska Univerzitetna knjižnica. Da bi na novo ustanovljena študijska knjižnica lahko čim prej opravljala svoje naloge v celjski družbeni skupnosti, ji je bilo treba zagotoviti primerne prostore za delo. Začasni prostori v pritličju Stare grofije, ki so ji bili dodeljeni, so bili v skrajno slabem stanju.

Več kot 400.000 knjig
Pod vodstvom tedanjega direktorja celjske knjižnice Branka Goropevška je Celje leta 2010 dobilo sodobno knjižnico, ki ima danes 18.000 dejavnih članov in več kot 400.000 knjig. V duhu misli Mesto v svetu, svet v mestu je celjska knjižnica postala prostor iskrivega srečevanja vseh generacij, ki se v izmenjavi mnenj in izkušenj medsebojno bogatijo in skupaj rastejo, so še zapisali v celjski knjižnici.

Celoten prikaz gradnje in pestro dogajanje v zadnjih letih je prikazano na šestem in sedmem panoju vse do danes, ko Osrednjo knjižnico Celje vodi Polona Rifelj, v njej pa je zaposlenih 38 knjižničarjev.