Vojnih žarišč je po Peršakovih besedah vedno več, razlika je le v tem, da delujejo kot državljanske vojne. "A na delu so vedno isti igralci, le drugi umirajo namesto njih," je poudaril na okrogli mizi Odbora pisatelji za mir Mednarodnega PEN-a, ki poteka v sklopu 46. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.

Peršak je ob tem dodal, da je namen letošnjega srečanja tudi razmislek o naravi vojn, ki so sledile prvi svetovni vojni. Ta je bila namreč prva, pri kateri ni šlo več za spopad dveh držav za neko ozemlje, temveč za obvladovanje sveta, virov.

Vojna po Peršakovih besedah omogoča, da v njenem imenu ignoriramo človekove pravice, kar je pravzaprav paradoks, saj jo pogosto opravičujejo prav z bojem zanje.

Nekdanji predsednik odbora Edvard Kovač je v svojem prispevku medtem poudaril, da pogoji za trajen mir nastopijo šele, ko so ljudje pripravljeni od tistega ali pri tistem, ki jim stoji nasproti, tudi kaj sprejeti in občudovati - občudovati njegovo kulturo, njegov jezik.

Po Kovačevem mnenju je s sočlovekom predvsem treba vzpostaviti odnos, ki mu ne daje občutka manjvrednosti, znati pa je treba tudi sprejeti, ne zgolj ponuditi pomoči.

Ob tem dodaja, da človek ni le dober ali slab, saj je sposoben tako ljubezni kot sovraštva, tako pomoči kot uboja. Pomemben pa je tudi egoizem, saj še v želji po svetništvu po Kovačevih besedah obstaja ta koncept.

Alfred de Zayas s švicarskega centra PEN je v svojem govoru poudaril, da sicer vse države poudarjajo vrednoto miru, a velike sile ob tem verjamejo še v izjemo, verjamejo, da so nad zakonom.

Trajen mir pa bomo po njegovih besedah dosegli šele, ko bomo spremenili miselnost. Koncept časti in slave je še vedno povezan z vojno - "Nismo še vzpostavili kulture miru, še vedno vlada kultura predatorstva," je poudaril.

Član francoskega PEN-a Sylvestre Clancier je poudaril, da se mir ne bo dokončno uveljavil, dokler se ne bodo ljudje spravili sami s sabo in se sprejeli kot končna bitja. Ob tem je predpogoj za trajni mir po svetu tudi notranji mir vsakega posameznika, "da bodo ljudje znali govoriti sami s sabo".

Njegova kolegica Francoise Coulmin je ob tem posvarila, da ljudje ne vedo več, kje je demarkacijska linija med vojno in mirom. "Po veliki vojni je nastopila velika kriza, ljudje pa so kričali 'nikoli več'. A kaj, ko tej modrosti niso nikoli sledili," je še dodala.

Twitter: Sovražnik ali zaveznik svobode?
Prispevki pa niso sledili samo veliki vojni, Jean-Luc Despax je med drugim spregovoril o družbenih omrežjih, ki so po njegovem mnenju sovražniki svobode, čemur pa je nasprotovala Philo Ikonya iz Kenije: "Pred obstojem družbenih omrežij navadni ljudje niso mogli tvitniti predsedniku, kaj si želijo. Takšna komunikacija preprosto ni bila mogoča."

Nekateri so spregovorili tudi o stanju ali težavah v državah, kjer delujejo. Tako je Gustav Murin, ki deluje v centru PEN iz mehiškega mesta San Miguel de Allende, spregovoril o mehiškem boju proti mamilom. Ob tem je poudaril še, da za vojnami stoji želja po zaslužku: "Trajen mir bomo dosegli, ko bo dobičkonosnejši kot vojna."

Solidarnost z Ukrajinci
Pisatelji se niso izognili niti krizi v Ukrajini, ki jo je predstavnik ruskega PEN-a Aleksej Simonov označil za največjo nevarnost za prihodnost v Evropi. Ob tem je dodal, da je vse preveč manipulacij velesil, da bi sploh lahko vedeli, kaj se tam resnično dogaja.

Med drugim je spregovorila tudi Fateh Saudi z angleškega centra PEN, ki je poudarila, da bi lahko o miru začeli razpravljati, ko bi bili ljudje sposobni razumeti drugega, mu resnično privoščili pravice, ki jih želijo zase.

Ob koncu pa je predsednica romunskega PEN-a Magda Carneci pozvala udeležence srečanja, ki poteka med sredo in soboto na Bledu, naj razmislijo, kako bi lahko sami pripomogli k opozarjanju na težave po svetu.