Kdo je sodobni Odisej in kakšna je njegova pot domov? O tem piše v romanu Začarani Odisej Evald Flisar. V romanu Pod srečno zvezdo Sebastijana Preglja je ostro in neprizanesljivo izrisan odnos do tujcev. Robert Simonišek pa v Sobi pod gradom predstavlja generacijo, ki ji nepoštena družbena razmerja preprečujejo polno uresničitev. Pisave Alenke Zor Simoniti, ki oddajo vodi in pripravlja, bodo na sporedu prvega programa TV Slovenija nocoj ob 23.05.

Evald Flisar, avtor številnih romanov in dram, je pretanjen portretist človeških značajev in iskalcev smisla v sodobnem svetu. Njegovi junaki pogosto izgubljajo stik s samimi seboj, hrepenijo po spremembah, se sprašujejo o življenjski pristnosti. Ta vprašanja so se v novem romanu Začarani Odisej še poglobila, junak romana namreč izgubi spomin in si krčevito prizadeva najti pot domov, pot k samemu sebi.

Sebastijan Pregelj se v svojem novem romanu Pod srečno zvezdo odmika od fantastike, ki je bila značilna za nekatera njegova prejšnja dela. Zanima ga realnost, sodobna podoba Evrope, predvsem odnos do pribežnikov, priseljencev, tujcev. Osrednje prizorišče dogajanja je Trst z okolico, a roman presega lokalni okvir in kaže na širši evropski kontekst.

Roberta Simoniška smo doslej poznali predvsem kot pesnika, tokrat pa se predstavlja z romanesknim prvencem Soba pod gradom. V romanu izpostavlja nemoč generacije, ki jo na višku ustvarjalnih in intelektualnih moči država paralizira. Romaneskni junak je mlad izobraženec, ki kritično nasprotuje pritlehnemu koristoljubju, ki mu je priča v manjšem mestu. Kljub trpkim življenjskim izkušnjam ne podleže resignaciji.