Gledalci med uradnim odprtjem knjižnega sejma v Leipzigu držijo napise
Gledalci med uradnim odprtjem knjižnega sejma v Leipzigu držijo napise "glasujte za demokracijo". Letos se bosta kot gostujoči državi predstavili Nizozemska in Flandrija kot skupno jezikovno in kulturno območje pod geslom Vse, razen ravnega. Načrtovanih je približno 100 dogodkov z 41 avtorji. Foto: EPA

Knjižni sejem v Leipzigu je drugi največji knjižni sejem v Nemčiji, takoj po sejmu v Frankfurtu. Zato se ne gre čuditi temu, da je tudi tamkajšnji sejem prizorišče javnega soočenja mnenj in demonstracij, podobno kot lanski Frankfurtski knjižni sejem, na katerem je bila Slovenija častna gostja.

"V Leipzigu nas vse združuje moč besede, ne pa kričanje," je demonstrantom odgovoril Olaf Scholz. Foto: EPA

Tako je včeraj slovensko odprtje obiskal tudi nemški kancler Olaf Scholz, čigar govor ni minil brez nereda. Odprtje so obiskali tudi demonstranti, ki so večkrat prekinili kanclerjev govor. Po poročanju nemške agencije DPA so bili demonstranti razpršeni po dvorani in so med kanclerjevim govorom glasno, a večinoma nerazumljivo kričali. Po besedah več bližnjih prič so demonstranti izraelski vladi očitali genocid na območju Gaze. Časopis Leipziger Volkszeitung je zapisal, da je en človek zakričal: "To ni humanitarna katastrofa, to je genocid."

Demonstranti prekinili uvod Scholzevega govora
Protest je po pisanju DPA-ja preglasil dolgotrajen aplavz občinstva. "V Leipzigu nas vse združuje moč besede, ne pa kričanje," je demonstrantom odgovoril Scholz. Po besedah predstavnika za stike z javnostmi leipziškega sejma Andreasa Knauta so tiste, ki so motili govor, zatem odstranili iz dvorane. Scholz je tako po nekaj minutah lahko nadaljeval svoj uvodni govor.

Danes je vodstvo sejma izdalo tudi izjavo ob včerajšnjem izgredu in se izreklo proti sovraštvu, nasilju, diskriminaciji in antisemitizmu. "Leipziški knjižni sejem se zavzema za mirno sobivanje vseh ljudi ne glede na njihovo kulturno ali versko pripadnost. Je platforma za enakopravno in konstruktivno izmenjavo mnenj," je na vprašanje nemške tiskovne agencije odgovoril Knaut.

Ob sejmu poteka tudi največji evropski bralni festival Leipzig liest (Leipzig bere). Po pisanju DPA-ja bo na 300 lokacijah po vsem mestu ponudil 2800 dogodkov. Foto: EPA
Ob sejmu poteka tudi največji evropski bralni festival Leipzig liest (Leipzig bere). Po pisanju DPA-ja bo na 300 lokacijah po vsem mestu ponudil 2800 dogodkov. Foto: EPA

Sejem se bo sklenil 24. marca
Značilnost knjižnega sejma v Leipzigu je, da je orientiran na srednjeevropski prostor in da v ospredje postavlja avtorje, ne pa trženje z avtorskimi pravicami. V zadnjih letih se je znašel v težkem položaju, saj je odpadel tri leta zapored zaradi epidemije koronavirusne bolezni. Lani se je nepričakovano tudi umaknil dolgoletni vodja sejma, Oliver Zille, ki ga je letos nadomestila nova direktorica Astrid Böhmisch.

Na sejmu bo prisotna tudi Javna agencija za knjigo RS (JAK) v hali 4. Predstavljene bodo najnovejše knjige slovenskih založb ter aktualni prevodi del slovenskih avtorjev v nemščino. Na sejmu se bo predstavilo tudi deset slovenskih avtorjev, in sicer Nina Dragičević, Erica Johnson Debeljak, Gaja Kos, Nataša Kramberger, Ida Mlakar Črnič, Pino Pograjc, Dušan Šarotar, Jernej Šček, Aleš Šteger in Suzana Tratnik.

Gašper Kralj zavrnil udeležbo na sejmu
Po navedbah Mladine je bil na knjižni sejem povabljen tudi Gašper Kralj, a je sodelovanje na zavrnil, z odpovedjo nastopa pa namreč pridružuje stavki mednarodnih delavcev v kulturi Strike Germany. Gre za iniciativo, ki umetnike spodbuja, da ne sodelujejo z ustanovami, ki se izogibajo politično opredeljenih ustvarjalcev, še posebej Palestini naklonjenim umetnikom.

Na odprtju so podelili tudi nagrado knjižnega sejma, ki jo je prejel izraelsko-nemški filozof Omri Boehm za knjigo Radikaler Universalismus (Radikalni univerzalizem). V zahvalnem govoru je v imenu nemško-izraelskega prijateljstva pozval tudi k ostrim kritikam Nemčije glede bližnjevzhodnega konflikta, piše Süddeutsche Zeitung. "Resnice ni treba žrtvovati zaradi prijateljstva, ravno nasprotno. Težke resnice je treba govoriti odkrito," je dejal Boehm.