Schnitzler (1862-1931) jo je napisal leta 1894, leto dni po drami Anatol in dve leti pred dramo Ljubimkanje, s katerima je prodrl.

Novela Später Ruhm (Poznejša slava) pripoveduje o sanjah mladega literata, da bi nasprotovanju in tradiciji navkljub postal ugleden pisatelj, je povedal programski vodja dunajske založbe Zsolnay Herbert Ohrlinger.

Na tipkopis novele sta leta 2013 naletela dva germanista z Inštituta Ludwig-Boltzmann. Natipkala ga je Schnitzlerjeva tajnica, nato pa ga je z nekaj drobnimi opombami opremil pisateljev sin. Delo je vpisano na seznam Schnitzlerjevih del, a je doslej veljalo za izgubljeno.

Schnitzler se je rodil na Dunaju. Po študiju medicine je bil med letoma 1886 in 1893 zdravnik, nato svobodni pisatelj. Bil je predstavnik dunajskega impresionizma in član skupine Junges Wien. Kot izvrsten psihoanalitik in mojster ironičnega sloga, ki se po izraznih značilnostih razteza od Flaubertovega realizma do modernizma Joycea, je opisoval dekadentno velemestno življenje, etični relativizem in duhovno praznoto ob koncu 19. stoletja.

Napisal je še drame Paracelsius, Zeleni kakadu, Rajanje in Prostranstvo, roman Pot v svobodo ter novele Poročnik Gustl, Casanovova vrnitev in Gospodična Elza.