Carme Font, predavateljica angleške književnosti na avtonomni univerzi v Barceloni, je prejela 1,5 milijona evrov od Evropskega raziskovalnega sveta za preiskovanje knjižnic, arhivov in zasebnih zbirk za iskanje pisem, pesmi in razmišljanj žensk, ki so živele med letoma 1500 in 1780.

"To so bile ženske brez formalne izobrazbe"
Njen cilj ni odkriti neznane ali nevidne avtorice, temveč zbrati glasove posameznic, katerih delo je tradicija zavrnila kot preveč osebno in trivialno oziroma kot "žensko pisanje", poroča Guardian.

"To so bile ženske brez formalne izobrazbe," je povedala. "Pisale so priljubljena besedila in pisma o religiji ter politiki. Njihova besedila so bila manj izpopolnjena in to niso dela znanih pisateljic, vendar so one tiste, ki jih ponovno odkrivamo."

Fontova pravi, da gre za nekaj bolj temeljnega kot le za pozabljene piske, ki bi se lahko uvrstile poleg Svete Terezije iz Ávile (na fotografiji) ali Hildegarde iz Bingna. Foto: Fray Juan de la Miseria / Wikipedia Commons
Fontova pravi, da gre za nekaj bolj temeljnega kot le za pozabljene piske, ki bi se lahko uvrstile poleg Svete Terezije iz Ávile (na fotografiji) ali Hildegarde iz Bingna. Foto: Fray Juan de la Miseria / Wikipedia Commons

Čeprav so mnoge ženske študije uporabile verski jezik kot sredstvo za izražanje, njihova besedila zajemajo veliko več kot samo Biblijo, pravi Fontova. Mnoga njihova pisanja so razmišljanja o življenju, filozofiji in naravi duše.
"Pisale so o vsakdanu, o družinskih problemih, zakonskih težavah, spolnosti in zlorabah ter osebnih frustracijah," je dejala vodja projekta.

Ne le pasivne opazovalke
"Nočem reči, da so te ženske samo protestirale ali se pritoževale - veliko žensk je pisalo o temah, ki jih zanimajo: o politiki in aktualnih zadevah."
Kot celota zbirka besedil spodkopava idejo, da so bile ženske v zgodnjem novem veku pasivne posameznice ali opazovalke intelektualnega življenja. Pomanjkanje priznanja Fontova pripisuje njihovemu spolu, omejenemu dostopu do izobraževanja ter socialnim in intelektualnim konvencijam.

"Kar so napisale, je bilo obravnavano kot manjvredno, kot zgolj ponavljanje tega, kar so napisali moški. Ker mnoge nikoli niso imele formalne izobrazbe, so pisale bolj pogovorno." Niso sledile formalnemu slogu eseja, zaradi česar so bile deležne kritik: "'Ne, vaše pisanje ni ustrezno; ne spoštujete linije vzroka ter posledice' in tako naprej. Tako so njihovi zapisi postali marginalizirani."

Globoko razumevanje človeške duše
Fontova, ki uporablja nepovratna sredstva za plačilo petih projektnih delavcev s polnim delovnim časom in za financiranje potovanj, konferenc in delavnic, je povedala, da jo je znova in znova pretresla presunljivost in moč nekaterih verskih in filozofskih pisanj, s katerimi se je ob raziskovanju srečala.

"Na desetine in desetine žensk, ki - čeprav niso znane in ne trdijo, da so mistiki - izražajo zelo globoko razumevanje človeške duše in jo izražajo na verski ali teološki način, ki je tako impresiven kot delo njihovih sodobnikov, teologov."

Vendar pa dodaja, da gre kljub temu za nekaj bolj temeljnega kot le za pozabljene piske, ki bi se lahko uvrstile poleg Svete Terezije iz Ávile ali Hildegarde iz Bingna. Fontova misli, da je čas za priznanje intelektualne vrednosti delom žensk, čeprav pišejo drugače. "Spremeniti moramo način branja teh besedil in jih pravično ovrednotiti."