Roman Takisa Würgerja (1985), sicer novinarja in vojnega poročevalca, prinaša literarizirano zgodbo nemške Judinje Stelle Kübler, ki je med drugo svetovno vojno sodelovala z gestapom in mu izdajala Jude, ki so se skrivali v Berlinu.

Stella Kübler, leta 1922 rojena kot Stella Goldschlag, je leta 1957 pristala pred sodiščem zaradi izdaje 44 Judov gestapu, večina katerih je bila nato deportirana v koncentracijska taborišča. 10-letne kazni, na katero je bila obsojena, ji ni bilo treba odsedeti zaradi časa, ki ga je že prebila v ruskem zaporu.

Knjiga, ki je 11. januarja izšla pri priznani nemški založbi Hanser Verlag, je pritegnila tudi mednarodno pozornost, za zdaj je že znano, da bo doživela prevode v angleščino, francoščino, španščino in kitajščino.

Založnik je knjigo napovedal z besedami, da gre za "ljubezensko zgodbo iz leta 1942. Zgodbo o strahu in upanju, plešočem esesovcu, vevericah in izdaji. Zgodba, ki temelji na resničnih dogodkih." Vendar je nemška kritiška srenja Würgerjevo delo v veliki večini vehementno sesula.

Nemška javna radijska postaja Deutschlandfunk je knjigo med drugim označila za "holokavst kič". V recenziji časopisa Süddeutsche Zeitung beremo, da je delo prava sramota in žalitev, nato pa še, da gre za "simbol industrije, ki je izgubila vsako etično ali estetsko presojo, če želi prodati takšno knjigo kot dragocen prispevek k spominu na šoo." V Frankfurter Allgemeine Zeitung je bil roman med drugim deležen očitkov, da gre za nekakšno "nacistično zgodbo za telebane", podobnih očitkov je bilo delo deležno še v več drugih nemških medijih.

Očitki so leteli tudi na roman Bralec
Na kritike se je odzval Florian Kessler, kulturni novinar in urednik pri Hanser Verlagu. V objavi na enem izmed družbenih omrežij je med drugim glede kritik Süddeutsche Zeitunga, da roman instrumentalizira holokavst, zapisal: "Lahko bi le odgovorili: ta razprava ... upravičeno prežema literaturo po letu '45."

Opozoril je tudi na roman Bernharda Schlinka Bralec iz leta 1995. Knjiga, ki je bila prelita v hollywoodsko uspešnico s Kate Winslet in Ralphom Fiennesom v glavnih vlogah, je bila deležna kritik, da gre za mešanico klišejev in instrumentalizacijo holokavsta. Kessler je dejal, da je kmalu zatem v okviru šolskega programa prebral knjigo, temu pa je "sledila razprava v razredu, kjer smo govorili tudi o tovrstnih obtožbah proti njej, prek protislovnosti in težav te knjige pa smo imeli zelo pomembne in formativne razprave o nacističnem obdobju skozi vsa šolska leta."

Razprodana predstavitev knjige
Zanimanje javnosti za roman Stella je očitno veliko, saj je bila njegova predstavitev, na kateri je Würger bral odlomke iz svojega dela, v Hamburgu razprodana več tednov vnaprej.

Sicer pa to ni prva knjiga o Stelli Kübler, ki je leta 1994 storila samomor. Med drugim je dve leti pred njeno smrtjo Peter Wyden napisal biografijo, ki jo je naslovil One Woman's True Tale of Evil, Betrayal, and Survival in Hitler's Germany (Stella: Resnična zgodba neke ženske o zlu, izdaji in preživetju v Hitlerjevi Nemčiji).