Brandova knjiga se po besedah komunikologinje Sandre Bašić Hrvatin bere kot priročnik za revolucijo, ki bi ga spisal Mr. Bean. Mestoma izredno duhovito, spet drugič naivno in skoraj otročje zapiše nekaj osnovnih resnic, ki jih, "preparirani z mediji, v vsakdanjem življenju sploh ne opazimo". Prav medijski monopol je tisti, ki po besedah Sandre Bašić Hrvatin vzdržuje status quo in je sovražnik revolucije.
"Torej ..." reče z glasom, tako prepojenim s sarkazmom, da se sprašujem, ali mu bo prišel skozi nos, "če mislite, da ljudje ne bi smeli voliti, kako naj bi po vašem spremenili svet?"
"Z revolucijo," rečem.
"Bi radi revolucijo?"
"Ja."
"Verjamete, da bo prišlo do revolucije?"
Vprašanje sune vame kot kroglo za biljard.
"Jeremy, o tem ne dvomim," odvrnem.
Iz knjige: Revolucija
Knjigo Revolucija je poslovenila Polona Glavan, igralec, ki je večkrat brez dlake na jeziku pokazal svojo aktivistično držo, pa v njej analizira vzroke za stanje današnje družbe in zagovarja družbeno revolucijo, v kateri je treba narediti konec tiraniji velikih multinacionalk, ekološki neodgovornosti in ekonomski neenakosti. Zaradi omenjenega je delo aktualno tudi danes, ko opazujemo dogajanje v Grčiji, še pravi Sandra Bašić Hrvatin.
Ljudski običaji in domoljubje prikladni maski nasilnih dejanj
Nasilje pod masko Dragana Petrovca ni iskanje odgovorov na vprašanje, kaj je vir zla, temveč avtor na resničnih primerih ponazori, kje se pojavlja in kako smo mu lahko kos. Eno izmed mask nasilja prepozna v ljudskih običajih, kot sta denimo kurentovanje in fantovščina, za katerimi se lahko skriva veliko nasilja. Masko lahko po avtorjevem mnenju nosi tudi vojska, skriva se lahko tudi za domoljubjem in športom.
Safari Sarajevo - nepojmljiv primer nasilja
Posebno poglavje v knjigi namenja nezaslišanemu primeru nasilja, ko je med letoma 1992 in 1994 italijanska organizacija Safari Sarajevo za tedanjih 100 mark ponujala možnost streljanja na ljudi, za 50 mark pa opazovanje uboja. Med žrtvami je bilo tudi več otrok, ki jim je danes skupaj z več sto drugimi postavljen spomenik v Sarajevu.
Knjigo Nasilje pod masko uvede s poglavjem Hipokrat na smrtni postelji, v katerem navaja del Hipokratove prisege in na vrsti primerov Slovenije, Hrvaške, Španije in Nemčije pokaže, kakšnega nasilja in prizadejanja bolečin drugim je človek sposoben v okviru družbeno sprejemljivih običajev. Med drugim omenja madež, ki ga na slovensko zdravstvo in policijo mečejo kazniva dejanja, ki so jih pred leti odkrili med študenti medicine v Oražnovem domu v Ljubljani. Pod vprašaj postavlja trditev slovite filozofinje Hannah Arendt o banalnosti zla in tem, da so nasilneži povsem običajni ljudje. Petrovec je prepričan, da nasilneži nosijo v sebi toliko zla, da bi jih težko primerjali z drugimi ljudmi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje