V učnem procesu Bergala posebno pozornost namenja zagotavljanju možnosti srečanja mladih s filmskim delom. Šola mora v tem kontekstu zagotoviti predvsem možnost dostopa do filmov, s katerimi se mladi sicer ne bi imeli kje srečati. Foto: BoBo
V učnem procesu Bergala posebno pozornost namenja zagotavljanju možnosti srečanja mladih s filmskim delom. Šola mora v tem kontekstu zagotoviti predvsem možnost dostopa do filmov, s katerimi se mladi sicer ne bi imeli kje srečati. Foto: BoBo

Vse bolj sem prepričan, da ključnega pomena ni 'znanje' učitelja o filmu, temveč pristop do samega predmeta: o filmu lahko govorimo zelo preprosto in brez strahu, če le zavzamemo pravo držo, pravi odnos do obravnavanega predmeta.

Alain Bergala
Po uredničinih besedah knjiga ni namenjena le pedagogom, ampak je dobrodošlo čtivo za vsakega ljubitelja filma. Foto: Založba Amera

Društvo za širjenje filmske kulture Kino! in zavod Membrana sta izdala knjigo enega najvidnejša imen sodobne francoske filmske misli in pedagogike Alaina Bergale Vzgoja za film - razprava o poučevanju filma v šolah in drugih okoljih. Knjiga je po besedah urednice Maje Krajnc obenem filmska avtobiografija, oda filmski umetnosti in priročnik.

Kot je na predstavitvi v Slovenski kinoteki povedala urednica, je izid knjige Vzgoja za film neposreden odziv na dogajanje na področju šolstva v Sloveniji, kjer je v zadnjem času prišlo do nekaj pozitivnih premikov. Tako je vlada decembra sprejela strategijo razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje, poleg tega bo v šolskem letu 2017/2018 na gimnazijski ravni mogoč vpis na filmsko smer, filmska vzgoja pa počasi pronica tudi v osnovno šolo.

Bergala je po njenih besedah v svojem bogatem udejstvovanju na filmskem področju pustil najvidnejši pečat kot glavni urednik revije Cahiers du cinema, kot avtor monografij o Jean-Lucu Godardu, Abbasu Kiarostamiju, estetiki filma in pedagogiki avdiovizualnega, v zadnjem času pa predvsem kot nosilec programov filmske vzgoje in izobraževanja; bil je vodja državnega projekta Film v šoli.

Namesto "instantnih" zahtevnejše podobe
Izkušnje z uvajanjem novih načinov umeščanja filma v šolski sistem predstavljajo tudi jedro pričujoče knjige. V njej Bergala sicer ne izpostavlja konkretnih učnih načrtov in delovnih programov, opozarja pa na tiste dejavnike, ki se mu zdijo neizbežni za obravnavo in poučevanje filma kot umetnosti.

Izhodišče njegove hipoteze nove filmske pedagogike je predpostavka, da se je s filmom brezpogojno treba soočiti kot z umetnostjo. Cilj knjige pa je izpeljati proces potrjevanje te hipoteze, saj delo predstavlja njeno preverjanje, utemeljevanje in dokazovanje. Hkrati se trudi s knjigo prepričati dovzetne učitelje in jim pomagati pri njihovih pedagoških prizadevanjih. Vendar pa po uredničinih besedah knjiga ni namenjena le pedagogom, ampak je dobrodošlo čtivo za vsakega ljubitelja filma.

V učnem procesu Bergala posebno pozornost namenja zagotavljanju možnosti srečanja mladih s filmskim delom. Prepričan je namreč, da je temelj, na katerem se lahko gradi odnos do filma, možnost doživljanja osebne izkušnje. Ker so otroci ob vstopu v šolo že verzirani v razbiranju filmskih podob, po njegovem prepričanju ne potrebujejo uvajanja v znano, temveč nadgradnjo v smeri neznanega. Šola pa mora v tem kontekstu zagotoviti predvsem možnost dostopa do filmov, s katerimi se mladi sicer ne bi imeli kje srečati.

Bergala meni, da je bistveno, da se mlade motivira za soočenje tudi z drugačnimi podobami od tistih, ki jih prevzamejo takoj in se jim lahko prepustijo brez zadržkov. Namesto hitro prebavljivih, instantnih podob, ki ne terjajo nikakršnega prizadevanja, naj se mladim ponudi nabor filmskih del, ki so težje doumljiva in ki potrebujejo tudi večkratni ogled, je avtorjeva prizadevanja v spremni besedi povzel Andrej Šprah. Knjigo je prevedel Jernej Pribošič.

Kot je še povedala urednica knjige Maja Krajnc, bo Bergala 22. marca obiskal Slovensko kinoteko.

O filmski vzgoji v svoji knjigi Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja piše tudi slovenska pionirka tega področja Mirjana Borčić, ki je v okviru FDF-ja gostovala v Kinodvoru. Več v priloženem videu.

Vse bolj sem prepričan, da ključnega pomena ni 'znanje' učitelja o filmu, temveč pristop do samega predmeta: o filmu lahko govorimo zelo preprosto in brez strahu, če le zavzamemo pravo držo, pravi odnos do obravnavanega predmeta.

Alain Bergala
Mirjana Borčič, pionirka filmske vzgoje na Slovenskem
Mirjana Borčič, pionirka filmske vzgoje na Slovenskem