Thomas Mann je bil natančen analitik značajev ter oster in ironičen kritik družbe, kar razkrivajo tudi te uvodne besede. Ta veliki književnik je umrl na današnji dan pred 60 leti v Zürichu v Švici. Med njegova najbolj znana dela spadata romana Buddenbrookovi in Čarobna gora. Drugega je lani na svoj oder postavila tudi ljubljanska SNG Drama.

Mann se je rodil 6. junija 1875 v Lübecku v Nemčiji kot sin bogatega senatorja in trgovca. Od leta 1893 je živel v Münchnu, kjer je obiskoval predavanja iz književnosti, zgodovine in ekonomije. Dve leti pozneje je začel delovati kot svobodni pisatelj.

Znano je tudi, da je oboževal glasbo - do Richarda Wagnerja, ki so ga pogosto povezovali z antisemitizmom, pa je imel izrazito ambivalenten odnos, oboževal ga je in hkrati sovražil.

Neprostovoljna druga domovina
Kmalu po vzponu nacistov je z družino zbežal z Bavarskega in se nastanil v bližini Züricha, kjer se je predvsem prek medijev boril proti nacizmu, zaradi česar so mu leta 1936 odvzeli nemško državljanstvo. Okoli leta 1940 se je preselil v ZDA in pozneje dobil ameriško državljanstvo. Na začetku 50. let pa se je preselil v bližino Züricha, kjer je leta 1955 umrl.

Pot med klasike in lavreate
Nobelovo nagrado za književnost je Thomas Mann prejel leta 1929, predvsem za svoj izjemni roman Budenbrookovi, ki je izšel leta 1901 in se kmalu uveljavil kot klasika sodobne kniževnosti tistega časa.

Po vojni se je Mann večkrat vrnil v Evropo in leta 1949 prejel Goethejevo nagrado, po njem pa nosi ime nagrada mesta Lübeck. Ta je namenjena osebnostim, ki so se izkazale z literarnim delom ali delovanjem na področju literarnih ved v duhu človečnosti, kakršna je dala pečat tudi njegovemu opusu. Nagrado so med drugimi prejeli Christa Wolf, Daniel Kehlmann, Günter Grass in Walter Kempowski.

Poleg Buddenbrookovih in Čarobne gore med Mannova najbolj znana dela spadajo še Doktor Faustus, Smrt v Benetkah, Lotte v Weimarju, Jožef in njegovi bratje ter Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla.