V štirinajstih pismih naj bi ena največjih ameriških pesnic vseh časov "razkrila telesno nasilje in psihično zlorabo, ki ji ju je prizadel njen mož", ter tako na novo definirala razmerje med antologijskima umetnikoma. Pisma, če bodo kdaj dostopna javnosti, bodo najbrž zanimala tudi številne biografe pesnice, ki pogosto opozarjajo na čustveno nasilje, ki ga je bila deležna od moža. Prav to, in pa pesnikovi pogosti skoki čez plot, naj bi bilo eden od razlogov za Sylvijin samomor.

Sylvia Plath si je življenje vzela februarja 1963; stara je bila samo 30 let. Otrokoma, ki sta v tem času spala v sosednji sobi, je na mizi še pustila zajtrk.

Pisma je Plathova pošiljala svoji terapevtki, dr. Ruth Beuscher, ki jo je začela zdraviti leta 1953 in s katero sta bili takrat že tesni zaupnici. Prav Beuscherjeva je bila model za doktor Nolanovo, zdravnico v semiavtobiografskem romanu Stekleni zvon.

V temo zaviti zadnji meseci
Prvo pismo je datirano v leto 1960, zadnje pa tri leta kasneje, le teden dni pred pesničinim samomorom. V resnici literarni zgodovinarji o zadnjih mesecih Sylvie Plath ne vedo skoraj ničesar, saj je Ted Hughes po tragediji uničil zadnji zvezek njenih dnevnikov, po lastnih besedah zato, da bi njuna otroka obvaroval pred vsebino. Terapevtka, ki je o Hughesu govorila kot o "zlobnem moškem", je pred smrtjo leta 1999 zatrdila, da je vsa pesničina pisma zažgala.

Za zdaj se moramo zanašati na posredna poročila
Pa to morda le ni bilo res: akademikinja Harriet Rosenstein zdaj trdi, da ji je zdravnica pisma predala, da bi jih lahko uporabila kot del raziskav za svojo knjigo. Javnost je zanje izvedela šele prejšnji mesec, ko je Rosensteinova poskusila pisma po posredniku za 875 tisoč dolarjev prodati na sejmu antikvariatov v New Yorku. "Korespondenca utrjuje status Plathove kot feministične ikone in z njenimi besedami načne travmo družinske zlorabe," je bilo zapisano v prodajnem katalogu.

"Gre za 45 strani pesničine pisave," je ta posrednik pojasnil za britanski The Telegraph. "Prvi del ni zelo zanimiv. Piše o Angliji, njihovi hiši, srečanju s T. S. Eliotom. Ko se je zakon nakrhal in je odkrila Hughesovo nezvestobo, pa korespondenca postane zelo dramatična in zelo osebna."

Iz druge roke je tako zdaj pricurljalo v javnost, da pesnica popiše, kako jo je mož pretepel, le malo kasneje pa je izgubila otroka. Bojda piše tudi, da si je Hughes želel, da bi bila mrtva.

Pisma so bila iz prodaje umaknjena, ko je pravno posredovala univerza Smith iz Massachusettsa, alma mater Sylvie Plath. Prepričani so, da dokumenti, če so pristni, sodijo v njihovo zbirko.

"Šokantno in absurdno"
Ted Hughes je umrl leta 1998, preživela ga je starejša hči iz zakona s Sylvio, Frieda Hughes. Poetova vdova Carol je v zvezi z najnovejšimi vestmi podala tudi uradno izjavo: "Trditve, ki naj bi jih Sylvia Plath izrekla v neobjavljenih pismih o tem, da jo je mož pretepel dva dni pred spontanim splavom, so za vsakogar, ki je poznal Teda, v enaki meri šokantne in absurdne. Dopisovanje med terapevtom in pacientom je gotovo ena najbolj zasebnih reči, kar jih je, in v tem primeru gre za domnevne trditve osebe, ki je bila v globokih bolečinah zaradi očitnega razpada zakona."