Levine, tudi nosilec naslova uradnega pesnika ZDA (United States Poet Laureate) v letih 2011 in 2012, je bil najbolj znan po intimnih portretih delavskega življenja, pri katerih je črpal iz osebnih izkušenj in svoje politične zavesti, so zapisali pri Guardianu.

Rodil se je leta 1928 v Detroitu (opisal ga je kot "najbolj protijudovsko mesto zahodno od Münchna") kot sin priseljencev rusko-judovskih korenin, njegov oče je umrl, ko je imel Philip komaj pet let, nato sta se z mamo ves čas selila, svojega otroštva se je spominjal kot "niza premikov iz prve v hiše v stanovanja, ki so bila eno manjše od drugega". Odraščanje v skromnih razmerah v okvirih delavskega razreda in leta fizičnega dela - med drugim je v tovarni Chevrolet sestavljal avtomobile - so ga zaznamovali za vedno. Poezijo je odkril že pri 14, ko je delal v tovarni mila.

Pozneje je poučeval na več kolidžih, a ni imel veliko skupnega s pesniki akademiki svojega časa, saj je namesto abstraktnosti prisegal na vsakdanje izkušnje, njegov velik vzornik je bil Walt Whitman. Levine je pisal pesmi o svojem otroštvu, življenju v Španiji (v 60., še v Francovem času), zakonu - poročen je bil dvakrat, prvič na kratko s Patty Kanterman, drugič pa s Frances Artley od leta 1954 pa vse do smrti -, starševstvu in poeziji sami.

"Izgubili smo veliko osebnost ameriške poezije," je po Levinovi smrti za rakom trebušne slinavke in jeter povedal njegov prijatelj in predsednik Fundacije Guggenheim, Edward Hirsch. Dodal je, da je Levine znal opisovati načine, na katere so "navadni ljudje nenavadni" in pisal bralcem razumljive pesmi, ki se sprehajajo med "najnavadnejšo dikcijo in visokoromantičnimi višavami".

Levine, velik ljubitelj narave, je bil, kot omenjeno, najbolj znan po pesmih o delu in delavcih. V kratki What Work Is, naslovni pesmi istoimenske zbirke iz leta 1991, piše o čakanju v vrsti na dežju, medtem ko upaš na delo. Pesem prilagamo v izvirniku, saj Levine v slovenščino (še) ni preveden.

This is about waiting,
shifting from one foot to another.
Feeling the light rain falling like mist
into your hair, blurring your vision
until you think you see your own brother
ahead of you, maybe ten places.