Slawomir Mrožek, ki je bil sprva dejaven kot politični novinar, je prva dramska dela, ki jih danes uvrščajo v gledališče absurda, napisal v poznih petdesetih letih. Foto: EPA
Slawomir Mrožek, ki je bil sprva dejaven kot politični novinar, je prva dramska dela, ki jih danes uvrščajo v gledališče absurda, napisal v poznih petdesetih letih. Foto: EPA

Čeprav Mrožek, ki so ga v vzhodnem bloku ožigosali kot oporečnika in protirežimskega pisca, ni bil ravno tipičen predstavnik, so ga v državah zahodne Evrope uvrstili med avtorje gledališča absurda. V nemilost poljskega režima je padel, ko se je s protestnim pismom v francoskem časopisu Le Monde odzval na invazijo na Češkoslovaško, Poljsko pa prvič zapustil že leta 1963. Z ženo sta odpotovala v Italijo in tam ostala pet let, nato pa se preselila v Francijo, kjer je literat zaprosil za politični azil in leta 1978 dobil francosko državljanstvo. Leta 1981 je v protest državnemu prevratu generala Jaruzelskega začasno preklical avtorizacijo svoje knjige pred izidom na Poljskem.
V Franciji je živel več kot 20 let, zatem v ZDA, Nemčiji in Mehiki, v južno Francijo pa se je znova vrnil leta 2008. Leta 1996 se je sicer vrnil v domovino in nekaj let bival v Krakovu.
Leta 1930 rojeni Mrožek je skozi absurd in grotesko razkrival slabosti poljske povojne družbe. Njegove najbolj znane drame so Tango, Peš, Grbavec, Na odprtem morju, Ambasador in Emigranta, v slovenščino pa je prevedenih tudi nekaj radijskih iger, denimo Pred sezono, Veteran petega polka, Dogodek in Klavnica.
Z ostrim humorjem nad družbene slabosti
Svoje najuspešnejše delo Tango, ki je prevedeno v številne tuje jezike, je napisal leta 1965. Deset let pozneje je grenko-ironični portret dveh izseljencev Emigranta, verjetno njegovo drugo najbolj priljubljeno delo, na oder v Teatr Stary v Krakovem postavil slavni Andrzej Wajda (letos smo predstavo v režiji Snježana Martinović lahko videli v KUD-u France Prešeren).
Pred tremi leti se je založba Penguin pisatelju poklonila z izidom zbirke njegovih kratkih zgodb Slon, v katerih je leta 1957 popisal življenje v totalitarnem režimu.
Mrožkova smrt pomeni konec neke dobe v zgodovini poljske literature, je ob žalostni novici dejal predsednik poljskega centra PEN Adam Pomorski. "Brez dvoma je bil eden največjih poljskih piscev 20. stoletja," je opisal pokojnega kolega. Čeprav so njegova dela izhajala predvsem v francoskem jeziku, je primarno pisal v materinščini. Podpisal se je tudi po avtobiografijo Balthazar, založba Noir sur Blanc pa je med drugim izdala tudi zbirko njegovih karikatur. Kot je po poročanju Poljskega radia pisatelj dejal v nedavnem intervjuju, kljub dolgoletni odsotnosti poljski jezik v njem nikoli ni zamrl. "To je tisto, kar me razveseljuje in navdaja s ponosom," je sklenil.
Mrožka so leta 2003 nagradili s francosko legijo časti za njegov prispevek k francoski kulturi.