Filozof, matematik in zgodovinar znanosti, profesor na Univerzi Stanford in član Francoske akademije Michel Serres je trdil, da je pekel na svetu mogoče preprečiti, če se ljudje naučijo gledati onkraj lastnih obzorij. Bil je eden redkih sodobnih filozofov, ki kritično in obenem optimistično razmišljajo o povezovanju humanistike in naravoslovnih znanosti. V slovenščino je bilo lani prevedeno njegovo delo Palčica, pred tem pa nekaj njegovih odlomkov iz intervjujev.

Serres je v svoji karieri napisal več kot 60 knjig z različnih področij družbe, ki so bile prevedene v številne svetovne jezike. V svojih delih se med drugim ukvarja s tehnološkimi spremembami kot priložnostjo za razmislek o spremembah v izobraževalnem in družbenem sistemu. Izraža pa tudi skrb zaradi zajedavskega odnosa človeka do sveta, v katerem živi.

Ko je po kratki karieri v mornarici Serres leta 1968 doktoriral iz filozofije, je postal predavatelj zgodovine znanosti na Sorboni. V poznejših letih je bil tudi predstojnik francoskega oddelka na ameriški univerzi Stanford. Leta 1985 je napisal esej Les Cinq Sens, ki mu je prinesel literarno priznanje prix médicis. V njem je med drugim zapisal, da "intelekt ni vreden nič, če telo ni potovalo, če nos ni zavohal začimb v tujih deželah".

Najvišja čast za Francoza
Že dolgo preden se je širša javnost zavedala okoljevarstvene problematike, so ga zanimala vprašanja v zvezi z varovanjem okolja, še posebej prehod "od lokalnega h globalnemu". Leta 1990 so ga sprejeli v vrste prestižne Francoske akademije ‒ in pri posvetitveni slovesnosti so "kot znak miru" celo izpustili tradicionalno ceremonijo z mečem.

Razlog za krizno obdobje ‒ prehod k novim tehnologijam
Med knjižnimi deli je bila v slovenščino prevedena njegova uspešnica Palčica (Petite Poucette) iz leta 2012. Naslov pomeni vzdevek za mladostnike v času novih tehnologij in razpršenega znanja, ki s palcema razpošiljajo sporočila s pametnih telefonov. "Zahodne družbe so preživele že dve veliki revoluciji: prehod od ustnega k pisnemu in od pisnega k tiskanemu. Tretji prehod je prehod od tiskanega k novim tehnologijam. Vsako od teh revolucij so spremljale politične in družbene spremembe: ob prehodu od ustnega k pisnemu je na primer nastala pedagogika. To so krizna obdobja, tako kot obdobje, v katerem živimo zdaj. Finance, politika, šolstvo, Cerkev ... povejte mi za eno področje, ki ni v krizi! Ni ga. In ker inštitucije tem spremembam ne sledijo več, saj so popolnoma zastarele, vse leži na ramenih Palčice. Prilagoditi se mora z vso hitrostjo, veliko hitreje kot njeni starši in stari starši. To je nepredstavljiva metamorfoza!" je Serres med drugim zapisal v knjigi.

Neupogljiv duh in delovna vnema
Serres je za svoje delo leta 2012 med drugim prejel nemško nagrado mojster Ekhart, in sicer zaradi "odličnega vpogleda v strukture današnjega razmišljanja". Intelektualno je bil aktiven vse do konca in še letos februarja izdal delo Morales espiègles.

Ključna Serresova lastnost je bil tudi neuničljivi optimizem. Leta 2016 je denimo izjavil: "V primerjavi z vsem, kar sem izkusil v prvi tretjini življenja, lahko rečem, da trenutno živimo v obdobju miru. Upal bi si celo trditi, da je Zahodna Evropa trenutno v dobi paradiža."