Torej, založnik, pesnik, alpinist in hribolazec, jadralec, ki je postal tudi predsednik Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja Giz ali na kratko SAZOR.

In ravno v teh dneh se na področju uveljavljanja avtorskih pravic iz reproduciranja dogaja nekaj prelomnega; SAZOR je po dolgih letih tik pred sklenitvijo sporazuma o urejanju avtorskih pravic iz naslova fotokopiranja z osnovnimi in srednjimi šolami, pri čemer bo sredstva za plačilo avtorskih pravic vsako leto namensko zagotavljalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ).

Slovenija bo s tem postala ena zadnjih držav članic EU, ki ji bo uspelo urediti to področje avtorskih pravic. To je odvisno tudi od tega, ali bo skupščina SAZOR-ja sprejela usklajen sporazum.

Gospod Zaman, že res, da bo podpis sporazuma uspeh, pa vseeno; mar ni vse skupaj že precej pozno?
Bolje pozno kot nikoli, uspeh pa je zato, ker se bo po osmih letih, odkar kot predsednik SAZOR-ja pritiskam na pristojno ministrstvo, da bi področje varovanja avtorskih pravic iz naslova fotokopiranja v šolah vendarle uredilo, to res končno zgodilo. Smo namreč ena zadnjih držav v Evropi, ki tega področja nima urejenega, saj so se v času mojega in dela pogajalske skupine razmere na drugi strani pogosto zapletale – menjavali so se pristojni ministri, za nekatere se je zdelo, da še niso slišali za pojem avtorskih pravic, potem so se uradniki odločili, da bodo zadevo rešili tako, da bodo šolam z okrožnicami prepovedali fotokopiranje in podobno.

V teh letih je bilo na strani države ogromno ping-ponga in izmikanja, vsak poskus podpisa sporazuma pa se je vse bolj oddaljeval. Na koncu je pogajalska skupina že skoraj sprejeli začasno tarifo, ki nam jo omogoča zakon, ko nas je zdajšnja ministrica obvestila, da naj ustavimo pošiljanje pogodb po šolah in ponovno začnemo s pogajanji. Zato menim, da je sporazum, v katerem je sicer tarifa manjša, kot smo se sprva nadejali, uspeh. Uspeh v prvi vrsti zato, ker je država s tem, ko je prevzela nase strošek fotokopiranja in ponovne uporabe avtorskih besedil v osnovnih in srednjih šolah, priznala, da je treba poleg črnila, papirja in fotokopirnega stroja plačati tudi vsebino, ki je na papirju.

Zdaj morajo svoj del naloge opraviti tudi osnovne šole, ki v nasprotju s srednjimi nimajo legitimnega združenja. Sporazum z nami bo na eni strani namreč podpisalo zduženje srednjih šol, medtem, ko je pri osnovnih šolah tako, da bodo morale pogodbo s SAZOR-jem podpisovati posamezno. Če bo sporazum na skupščini SAZOR-ja sprejet, jim jih bomo poslali že prihodnji teden. Zato bi na tem mestu apeliral na ravnatelje, naj pogodbe podpišejo čim prej in omogočijo avtorjem njihove zakonite pravice.

Prej ste omenili, da ste pred časom že na svojo roko pošiljali pogodbe po šolah?
Da, na vse slovenske šole smo pred časom, ker se pogajanja niso nikamor premaknila, poslali pogodbe in dopise, da morajo za vsakega učenca za fotokopije avtorskih besedil plačati 6 evrov letno. In nekaj šol nam je podpisane izvode pogodb celo vrnilo. Šole na splošno nikoli niso bile proti temu, da bi se to področje avtorskih pravic uredilo, ker je pri nas ni šole, na kateri učitelji za potrebe pouka ne bi fotokopirali besedil. V procesu pogajanj je bil njihov edini pogoj, da s tem stroškom ne bi obremenjevali staršev in da zaradi teh stroškov da ne bi spreminjali svojih finančnih načrtov. Zato smo dosegli, da bo ta sredstva zagotavljal MIZŠ. To se zdaj s tem sporazumom tudi udejanja.

Torej, nadomestilo za fotokopiranje bo šolam plačeval MIZŠ. In to glede na število učencev v tekočem šolskem letu?
Tako je.

Kakšna pa je višina tega nadomestila?
Pogajanja so bila zelo težka in naporna. Naša pogajalska skupina, sestavljena iz članov SAZOR-ja, je vztrajala na ekspertizi dveh profesorjev z Ekonomske fakultete, ki je predvidela nadomestilo v višini 6 evrov na posameznega učenca na leto. Ravnatelji, združeni v Združenje ravnateljev osnovnih šol, ki sploh nimajo mandata za podpis sporazuma, pa so vztrajali, da mora biti nadomestilo minimalno, sprva so predlagali celo znesek 0,1 evra kot pogajalsko izhodišče. To je bilo za nas seveda nesprejemljivo.

Na koncu smo prišli nekje med 2 in 3 evre, pristali pa na 1,7 evra na učenca na leto za triletno obdobje. To nadomestilo je po našem mnenju nekoliko prenizko, a smo nanj pristali izključno zaradi avtorjev, ki bi ga morali po zakonu dobivati že od leta 2007. Tako bodo prihodnje leto dobili vsaj nekaj, mi pa si bomo po prehodnem obdobju prizadevali za njegovo zvišanje, poleg tega bomo že jeseni terjali primerno nadomestilo tudi od univerz in drugih uporabnikov.

Če vse skupaj seštejeva, kolikšna je potem ta vsota, ki jo zagotavlja MIZŠ?
Glede na zdajšnjo populacijo učencev v osnovnih šolah in če zraven prištejemo še srednje šole ter vrtce, pri katerih je še nekaj odprtih vprašanj, se ta znesek giblje blizu 500.000 evrov na leto.

Povejva po domače; kam bo šel ta denar?
Po zakonu (ZASP) se bo razdelil med avtorje in založnike, manjši del pa bo šel za delovanje SAZOR-ja.

Po kakšem deležu se bo delil?
Polovica zneska je namenjena avtorjem, včlanjenih v SAZOR, polovica pa založnikom. Avtorjev je okrog 600, založnikov pa približno 40.

Koliko pa za svoje delovanje porabi SAZOR?
Blizu 100.000 evrov porabimo na leto za obratovanje SAZOR-ja, z novim sporazumom se to ne bo bistveno spremenilo. Bodo pa po novem zakonu o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic, ki naj bi ga parlament sprejel predvidoma jeseni, kolektivne organizacije lahko pridobile dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za pobiranje in razdeljevanje nadomestil le v primeru, če bodo imele najmanj tri redno zaposlene.

Po kakšnem ključu oziroma sistemu se bodo izplačevala nadomestila, če jih tako imenujeva?
Na skupščini SAZOR-ja bomo spremenili statut, po katerem se bo del nadomestila izplačeval tudi glede na število posameznih avtorskih del, ki jih posamezna založba zastopa oziroma glede na število del posameznega avtorja. Ena tretjina sredstev se bo tako med vse upravičence razdelila v enakem deležu, zato da tisti najmanjši založniki in avtorji ne bi bili oškodovani, dve tretjini sredstev pa se bosta delili po merilih obsega in števila izdaj. Vzporedno bodo tekle meritve in analize o tem, kaj in koliko se dejansko fotokopira na naših šolah.

Če špekulirava o znesku, se bo okrog 200.000 evrov razdelilo med 40 založb. Tretjina tega zneska, če sem prav razumel, torej približno 65.000, se bo razdelila med vse založbe enako.
O tem, kakšen bo končni znesek, zelo težko govorim, ker sporazum še ni podpisan z vseh strani in je ta znesek odvisen od mnogih faktorjev. Če pa govoriva o idelanem scenariju, pa lahko izračunava, da bi po njem vsaka založba prejela približno 1.600 evrov nadomestila, ostali dve tretjini sredstev pa glede na obseg in število izdaj.

Kaj pa avtorji? Kakšen bo minimalen znesek na avtorja? Kaj lahko od tega sporazuma pričakujejo avtorji?
Tudi o tem je preuranjeno govoriti. Kot rečeno, točnega zneska, ki ga bomo dobili od šol prek MIZŠ-a, še ne poznamo, ker je odvisen od števila učencev v prihodnjem šolskem letu.

Kako je bilo področje avtorskih pravic z naslova fotokopiranja urejeno do zdaj?
Do zdaj področje sploh ni bilo urejeno. Fotokopiralo se je ilegalno in to na veliko. Sredstva, ki jih je SAZOR pridobival, da je sploh lahko deloval ter da je lahko vsako leto razdelil manjši delež med avtorje in založbe, so pritekala od uvoznikov reprodukcijskih naprav, se pravi skenerjev, fotokopirnih strojev in podobno, ter od fotokopirnic.

Verjamem, da avtorji, ki so večinoma slabo organizirani, sporazum sprejemajo kot uspešen. Kaj pa založniki? Delitev med avtorji in založniki je vendarle pol pol, nad čemer bi morali biti pravzaprav navdušeni.
Založniki so sporazum sprejeli kot dober. Razen redkih izjem, ki si ureditev tega področja predstavljajo po svoje.

Redkih izjem? Mislite Založbo Rokus Klett?
Da, oni imajo s tem sporazumom problem. Prepričani so namreč, da se na šolah fotokopirajo predvsem njihova dela in da bi zato največji delež sredstev moral pripadati njim. Zato so pred letom in pol začeli z uveljavljanjem agresivnih stališč in medijsko vojno, s čimer želijo preprečiti podpis sporazuma. Argumenti, ki jih navajajo, so prenizka tarifa in sporazum, ki ne predvideva izplačila sredstev za nazaj. Tudi naša pogajalska skupina je zahtevala izplačilo za nazaj, a je ministrstvo za finance to preprečilo z utemeljitvijo, da je finančni načrt za preteklo leto že zaprt in da zato ni nobene možnosti.

Od MIZŠ-a smo dobili potrdilo, da jih je Založba Rokus Klett preko svojega odvetnika pred kratkim celo pozvala, naj ustavijo postopek sklepanja sporazuma. Uresničitev te zahteve bi pomenila veliko škodo za avtorje. S tem je Rokus Klett še enkrat dokazal, da sistematično ruši delo SAZOR-ja, pri čemer niti enkrat ni predložil verodostojnega načrta, po katerem bi sam zagotovil višja nadomestila za avtorje. Njihova predstavnica Maruša Kmet je bila pred časom celo imenovana v pogajalsko skupino SAZOR-ja in je tako imela vse možnosti, da izposluje boljšo tarifo, a je sodelovanje zavrnila s pojasnilom, da se kot predstavnica založbe Rokus Klett, vodilne založbe na trgu učbenikov in delovnih zvezkov, ne more izpostavljati na pogajanjih s šolami.