Cervantesa, ki je umrl 22. aprila 1616, naj bi pokopali v samostanski cerkvi (taka je bila tudi njegova poslednja želja), a je čas pokopal natančen podatek, kje naj bi ta grob bil. Stoletja pozneje, ko so ljudje ponovno "odkrili" Don Kihota in začeli slaviti njegovega avtorja, je bila natančna lokacija že pozabljena.

"Zakaj iskati ostanke Miguela de Cervantesa? Zato, ker je celotno človeštvo njegov dolžnik," je poudaril vodja projekta Fernando de Pardo. "Ogromno nam je zapustil, zato bi se mu radi vsaj malo oddolžili in označili njegov grob," je pojasnil.

V cerkvi ne morejo izkopavati kar na pamet
Raziskave so začeli v cerkvi in sosednjih sobah, nato bodo posnetke analizirali in izsledke poslali madridskim oblastem, ki se bodo potem odločile glede arheoloških izkopavanj.

Forenzični detektivi
Tudi če najdejo ostanke, pa ni nujno, da ti pripadajo slavnemu pisatelju, saj so bile v istih prostorih pokopane še vsaj štiri osebe (od tega en otrok). Strokovnjaki se sicer ne bojijo, da so se ostanki izgubili: "Zgodovina nas uči, da cerkve kosti ne mečejo stran," pravi Prado. "Včasih jih prestavijo pod streho ali v grobnico, nikoli pa jih ne bi vrgli v skupno kostnico."

Ranjen v bitki s Turki
Pri preverjanju ostankov si bodo znanstveniki pomagali s telesnimi značilnostmi, ki jih je mogoče izluščiti iz Cervantesovih portretov in opisov, saj nima živečih sorodnikov, ki bi lahko prispevali svoj DNK. Na primer: pisatelj ni mogel uporabljati leve roke, ker so ga vanjo ustrelili med pomorsko bitko pri Lepantu leta 1571. Viri pogosto poročajo o "enorokem možu iz Lepanta", a zgodovinarji ne verjamejo, da so mu roko zares amputirali - le uporabljati je ni več mogel.

Za ugotavljanje identitete morebitnih ostankov bo odgovoren forenzični antropolog Francisco Etxeberria, ki je sodeloval tudi pri avtopsiji čilskega predsednika Salvadorja Allendeja.

Cervantes bo po besedah patra Jorgeja Teulona, tudi če ostanke najdejo, ostal pokopan v cerkvi: "Za vedno bo ostal tukaj, saj je tukaj pokopan že stoletja in ga ne bi imelo smisla premikati."

Roman mu je prinesel slavo, ne pa tudi bogastva
Cervantes, ki je leta 1616 umrl v revščini, velja za enega najpomembnejših španskih piscev. Knjiga Bistroumni vitez Don Kihot iz Manče oziroma krajše Don Kihot velja za eno najširše branih in prevajanih knjig po svetu.

Pisatelj je po vrnitvi v Madrid leta 1606 živel v umetniški četrti ozkih uličic, tavern, umetnikov in prevarantov; drugi literarni velikani njegovega časa, denimo Francisco de Quevedo, Lope de Vega in Luis de Gongora, se zanj niso zmenili.