En ponedeljkov večer v mesecu je prihranjen za Pisave, monotematsko oddajo o književnosti. Alenka Zor Simoniti se bo v njej - nocoj ob 23.05 na prvem programu - posvetila romanu 66,3 m [na] 2 ter pesniškima zbirkama Tišine in Pesmi dneva.

Vladimir P. Štefanec se je v romanu z naslovom 66,3 m [na] 2 dotaknil nelahkega socialnega položaja mladih in pretresov, ki jih mladi par doživlja na poti do nakupa lastnega stanovanja. Protagonista sta Zala in Aleš, mlada arhitekta z negotovimi zaposlitvami in sanjami o stanovanju, v katerem bi lahko sproščeno in ustvarjalno zaživela.

Avtor se ne posveča le neprijaznim družbenim okoliščinam, zanima ga predvsem psihologija obeh junakov. Posebej natančno je izrisan lik Aleša: ker mladi arhitekt doživlja svoj položaj kot izrazito krivičen, se zateka v sanjaštvo, želi verjeti v čudeže in pogumno sprejemati pomembne odločitve. Psihološka motivacija dejanj je za mladi par prav tako usodna kot ponižujoče stanje na trgu dela in kaotični nepremičninski trg. Vladimir P. Štefanec je v berljivem, vešče napisanem romanu z veliko empatije opozoril na položaj mladih.

Tišina tlakuje pot poeziji
Drugi del oddaje bo posvečen novima pesniškima zbirkama, ki prinašata v sodobno slovensko poezijo resnično poetično občutenje sveta in pesniško svežino. Izhodišče zbirke Tišine Braneta Senegačnika je razmerje med besedo in tišino, pri čemer tlakuje pot k tišini, ki ima fizični in metafizični pomen, prav poezija. Tematika je raznolika – od erotike do vprašanj o usodi poezije. Pesnik se dotika tudi polpretekle zgodovine in upesnjuje pietetni spomin na umrle. Njegovo pisavo zaznamujejo neposreden čustveni izraz, poglobljena refleksija in lepota. Različne teme vodijo k skupnemu cilju, občutenju presežnega.

Odtekanje časa v Pesmih dneva
Miljana Cunta je poimenovala svojo drugo pesniško zbirko Pesmi dneva. V njej izpisuje lirično zgodbo dveh bitij - stare gospe in deklice - in njuno občutenje časa in brezčasja. Pesmi so prežete z bolečino slovesa, pa tudi z radostjo ob prihodu novega.

Zbirka ima po eni strani trdno časovno strukturo, saj je vsaka pesem označena z uro dneva, po drugi strani pa so v pesmih zabrisane meje med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Ko odtekajo ure dneva in se po zatišju noči rojeva nov dan, se dogodi čustvena pomiritev in razkritje o dragocenosti sobivanja. Miljana Cunta je v Pesmih dneva svoje poetično občutenje sveta izpisala z veliko mero ustvarjalne zrelosti.