Danes je to razmerje drugačno. Honorar za avtorsko polo, ki obsega 30.000 znakov oziroma približno 16 tipkanih strani, znaša le še tretjino povprečne slovenske plače.

V luči prihajajočega 33. Slovenskega knjižnega sejma se bo voditeljica oddaje Panoptikum Špela Kožar poleg Slavka Pregla pogovarjala še z otroškim in mladinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom, pisateljico, kritičarko in prevajalko Gabrielo Babnik in prevajalcem Iztokom Ilcem.

Knjižni sejem bo torej knjigo za nekaj dni spet postavil v ospredju. Kaj pa sicer? Kako so avtorji živeli nekoč, kako danes? Avtorski honorarji so se od osamosvojitve znižali za četrtino, Javna agencija za knjigo si še vedno ni opomogla od občutnega znižanja sredstev leta 2012, pa vendar za prihodnje leto napovedujejo dvig vsote za knjižnično nadomestilo, v prihodnje si želijo tudi dvig honorarjev vsaj za 30 odstotkov.

Tudi vsi avtorji niso istega mnenja
Pravila glede knjižničnega nadomestila delijo avtorje, prav tako imajo avtorji različna mnenja glede delovanja kolektivnih organizacij, predvsem Združenja avtorjev Slovenije (Zampa). Nedavna skupščina je bila zelo burna, ključni očitek pa visoki stroški za delovanje samega združenja.

A glede nečesa so avtorji enotni – država naj začne spet spoštovati avtorsko delo, saj, kot je znano, potrebno je opravljati še druge poklice, da kot avtor dostojno živiš. Oddaja Panoptikum je mesto predstavljanja različnih pogledov in tako se tokrat zaradi te pereče teme tudi tukaj obeta precej burna debata.