Tudi letošnje Struške večere poezije bodo poleg številnih pesniških branj sooblikovali okrogle mize, pogovori, pesniški multimedialni performansi in dogodek v cerkvi sv. Sofije v Ohridu, ki bo posvečen letošnjemu lavreatu, poroča makedonska tiskovna agencija MIA.
Eden vodilnih poljskih pesnikov Adam Zagajewski, ki je leta 1996 prejel nagrado vilenica, je bil pred leti tudi gost na ljubljanski filozofski fakulteti. Takrat je svoje ustvarjalno načelo povzel z besedami: "Sijaj je kot obzorje, h kateremu smo namenjeni, a ga nikoli ne dosežemo."

Iz nasprotja med navdihom, ki nas dviguje v višave, in življenjskimi okoliščinami, ki nas pritiskajo k tlom, nastajajo njegove pesniške miniature kot na videz bežne zabeležke, polne hipnih prebliskov in spoznanj, je takrat presodil prevajalec knjige izbranih pesmi Iskanje sijaja Niko Jež.
Pod udarcem cenzure
V 70. letih so objavljanje del Zagajewskega na Poljskem prepovedali, pesnik pa se je podal na potovanje po svetu. Do leta 2002 je živel v izseljenstvu v Parizu, obenem pa je od leta 1988 polovico leta prebil kot predavatelj na houstonski univerzi v ZDA. Njegova poezija se je tedaj osredotočala na vprašanja bivanja, lepote, minljivega trenutka in zgodovinske izkušnje ter se vse pogosteje vračala v mitsko deželo rodnega večkulturnega mesta Lvova.

Ameriška esejistka Susan Sontag je njegovo poezijo opisala kot zapeljivo hvalnico miru in pogumu vsakdanjega življenja.

Doslej so zlati venec med drugim prejeli Seamus Heaney, Allen Ginsberg, Ted Hughes, Sesanka Maksimović, Margaret Atwood, W. H. Auden, Tomas Tranströmer, Miroslav Krleža in Tomaž Šalamun.