V letu 2013 se je na čelu seznama nominirancev znašel pred skoraj pol stoletja umrli folkpevec Woody Guthrie - njegov roman House of Earth je postumno namreč izšel šele letos. (Med vrsticami, zaradi katerih si je zaslužil nominacijo, je tudi: "Njegovo telo se je stopilo v eno samo glasbeno noto na nebu." *) Se pa v ožji izbor, v nasprotju s pričakovanji mnogih, niso uvrstile najnovejše dogodivščine zopet samske Bridget Jones iz romana Mad About The Boy.

Bad Sex Award, kot se "nagrada" imenuje, namena javnega sramotenja nima zgolj zaradi sramotenja samega: s svojim početjem skušajo uredniki “usmeriti pozornost javnosti na vulgarne, odvečne in slogovno neizpiljene opise spolnosti v modernem romanopisju”, vse to pa zato, da bi pisatelje odvrnili od zatekanja k takim poceni trikom. Toda še pred podelitvijo nagrade - kipca gole ženske, razkrečene čez knjigo - Britanci vsako leto razkrijejo seznam nominirancev, ki ga vsakokrat ilustrirajo z najbolj obremenilnimi odlomki iz vsakega romana.

Letos so se v ožji izbor tako uvrstili:

My Education (Susan Choi)
The Last Banquet (Jonathan Grimwood)
House of Earth (Woody Guthrie)
Motherland (William Nicholson)
The Victoria System (Eric Reinhardt)
The World Was All Before Them (Matthew Reynolds)
The City of Devi (Manil Suri)
Secrecy (Rupert Thomson)

Reynolds v svojem romanu piše o "surfanju po valovih živčno-mišične evforije", medtem ko "možganske celice utripajo in plešejo", Reinhardtov protagonist pa "napet, v muki čaka, da se bodo Victorijine dlani spet začele spuščati proti elastiki njegovega spodnjega perila". Malo naprej v romanu The Victoria System beremo še nerodno osvajanje: "'Poglej, mi je skušala povedati, 'poglej moje prsi. Hočem ti jih pokazati. Upam, da so ti všeč. Zate so. Dajem ti jih.' In njene prsi so se pred mojimi očmi pojavile kot počasen posnetek naravnega fenomena v televizijskem dokumentarcu."

V romanu Secrecy naletimo na skoraj preveč nazorni biser: "Poljubil sem mehke ščetine v vdolbini njene pazduhe."

Helen Fielding se je izmuznila
V ožji izbor za nagrado se romani tipa 50 odtenkov sive ne morejo uvrstiti, saj romani, ki že po definiciji spadajo v žanr erotike, ne pridejo v poštev. Je pa zato marsikdo pričakoval omembo novega romana o Bridget Jones, Mad About the Boy, ki ga je Helen Fielding s precej pompa izdala letos. V tretjem dnevniku mora nekdaj večno samska Bridget, ki je zdaj v "grozljivih" petdesetih, znova krmariti po strašljivem novem svetu Twitterja in spletnih zmenkarij. (Njen ljubljeni Mark Darcy je namreč umrl pred petimi leti.) Na koncu se (seveda) spet znajde v objemu čudovitega moškega: "'Oh, oh,' sem dahnila, 'so te tega naučili pri letalskih silah?'"

Vseeno pa je pisanje Fieldingove zbledelo ob Suriju, ki orgazem primerja s supernovo: "Koliba izgine, z njo pa tudi morje in pesek - ostane samo Karunovo telo, prepleteno z mojim. Kot superjunaka drviva mimo planetov in osončij, potapljava se v sipine kvarkov in atomskih delcev. Na čast najini revolucionarni četrti zvezdi statistiki po vsem svetu proslavljajo."

Guthrie ljubezenski objem primerja z viticama, ki plezata po zibajočem se drevju: "Za vrati svoje maternice je čutila notranje organe in tkivo, vse svoje mišice in žleze, čutila, kako se premikajo, stiskajo, čutila, da se celo njeno bitje razteza, sega okrog, sega po, tipa vse okrog njegovega penisa."

Lani je po zaslugi oz. krivdi romana Infrared priznanje domov odnesla Kanadčanka Nancy Houston, ki pa se je lahko tolažila vsaj s tem, da je v dobri družbi: v preteklosti so nagrado dobili tudi že tako ugledni pisci, kot so Sebastian Faulks, Norman Mailer in Giles Coren. Letošnji nagrajenec bo znan 3. decembra.

* Pri vseh citatih gre za proste prevode uredništva.