Gost oddaje, ki bo na sporedu danes ob 22.55 na Prvem programu Televizije Slovenija, se je leta 1971 kot šestleten deček s starši podal na pot iz Bolgarije prek Jugoslavije v italijansko begunsko taborišče in potem v Nemčijo, kjer je družina poiskala politično zatočišče.

Večjezičnost in večkulturnost
Bivanje na različnih celinah je stalnica v njegovi biografiji, lepota sveta, ki ga bogatita večjezičnost in večkulturnost, pa tematika njegovih del. Kot založnik se je usmeril v izdajanje afriške literature, ki jo je tudi prevajal, potovanja po Afriki in Aziji pa so našla odmev v številnih romanih, esejih, potopisih in reportažah.

Osrednje mesto ima v njegovem opusu roman Zbiralec svetov, ki je preveden v trideset jezikov, tudi v slovenščino. Imeniten slovenski prevod podpisuje Brane Čop. Pisatelj je v romanu upodobil angleškega popotnika, raziskovalca, pisatelja, vojaškega častnika in diplomata Richarda Francisa Burtona. Na pisanje romana se je Trojanow pripravljal sedem let. Da bi kar najbolj avtentično doživel posamezne kulture in svetove, je hodil po Burtonovih poteh, med drugim se je podal tudi na hadž, tradicionalno romanje muslimanov v Meko. Roman je seveda fikcija, a so osnova zanj številna Burtonova dela in arhivsko gradivo.

Tajanje in Odvečni človek
Beseda bo v oddaji Pisave tekla še o dveh literarnih delih Trojanowa, romanu Tajanje in knjigi esejev Odvečni človek, ta sta prav tako prevedena v slovenščino. Avtorica oddaje ob tem izraža upanje, da bomo v branje kmalu dobili tudi njegov roman Oblast in upor, v katerem so prikazane metode komunistične diktature v Bolgariji.

Pisatelj se v oddaji dotakne tudi današnje Bolgarije, ki jo obišče vsaj enkrat na leto. Obiski ga navdajajo s spoznanjem, da je v Bolgariji preteklost še zelo živa. Kot pravi, skoraj vse politične in gospodarske vidike družbe še vedno opredeljujejo mehanizmi, zgrajeni v komunističnih časih. Po njegovem mnenju gre za kontinuiteto elit, oblasti, privilegijev in vpliva.

Oster kritik sodobnega kapitalizma
Pisatelj ni kritičen le do podaljšane preteklosti v nekdanjih komunističnih državah, je tudi oster kritik sodobnega kapitalizma in vse večjega državnega nadzora v imenu obrambe pred terorizmom. Tako je javno kritiziral ameriško vohunjenje in prisluškovanje v Evropi in drugod ter bil pobudnik peticije "Pisatelji proti množičnemu nadzoru". Pozorno spremlja tudi begunsko krizo. Številni pogovori z begunci so izhodišče poetično napisanega esejističnega dela Po begu, v katerega je vpletel svojo izkušnjo. Pisatelj meni, da je povsem nečloveško in cinično, da delu sveta odrekamo pravico do srečnega in izpolnjenega življenja.

Ilija Trojanow je avtor pokončne etične drže, ki v svojih delih presega določen čas, je zapisala avtorica oddaje. Tudi kadar je zazrt v preteklost, se dotika težav naše sedanjosti. Tako so v njegovih delih nanizane številne zgodbe, ki govorijo o kompleksnosti človeške eksistence, časa in zgodovine.