Orhan Pamuk je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. leta 2006 je dobil tudi Nobelovo nagrado za književnost. Foto: EPA
Orhan Pamuk je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. leta 2006 je dobil tudi Nobelovo nagrado za književnost. Foto: EPA

Resnično skrb vzbujajoče je to, da ima Erdogan očitno zdaj proste roke, da počne, kar hoče, kadar koli hoče. Zato nas tudi skrbi, kakšna bo njegova naslednja poteza, kako bo utišal in strl opozicijo.

Maureen Freely, predsednica britanskega PEN-a,
Društvo slovenskih pisateljev
Obsodbi ravnanja vlade premierja Recepa Erdogana se pridružuje tudi Slovenski Center PEN. Foto: BoBo

Pisatelji - med njimi so poleg omenjenih dveh tudi Salman Rushdie, Margaret Atwood, Karl Ove Knausgaard in Elfride Jelinek - so se podpisali pod skupno pismo britanskega in mednarodnega PEN-a, ki turško blokiranje Twitterja izpostavi kot "nesprejemljivo kršitev svobode govora". Pismo so napisali, potem ko je premier Erdogan namignil, da ne bo ostalo le pri cenzuri enega samega mikroblogerskega omrežja, češ da "naroda ne bo prepustil na milost in nemilost Facebooku in YouTubu", ter se zaobljubil, da bo "na kar najbolj odločen način ubral potrebne korake".

V četrtek je svojo napoved premier tudi uresničil: državni organ za telekomunikacije (TIB) je YouTube zablokiral kot "preventiven administrativen ukrep". (Turčija je sicer dostop do YouTuba onemogočila že leta 2010, a nato tri leta pozneje prepoved umaknila.)

Pamuk: Ni luči na koncu predora
Čeprav je ustavno sodišče 26. marca blokado twitterja razveljavilo, se to v praksi še ni zgodilo, poroča PEN. Orhan Pamuk, ki je leta 2006 Nobelovo nagrado dobil le malo po tem, ko so ga oblasti v domovini obtožile "žaljenja turškega naroda", se spominja, da je bil v preteklosti položaj v Turčiji kdaj že tako resen. "Ampak leta 2008, ko je bil YouTube prav tako ukinjen, smo vsaj upali na boljšo prihodnost. Zdaj pa ne. Iz slabega gremo na slabše, in celo h groznemu," je povedal za britanski časnik The Guardian. "Resnično skrb vzbujajoče je to, da ima Erdogan očitno zdaj proste roke, da počne, kar hoče, kadar koli hoče. Zato nas tudi skrbi, kakšna bo njegova naslednja poteza, kako bo utišal in strl opozicijo," dodaja Pamukova prevajalka in predsednica britanskega PEN-a, Maureen Freely.

Podpisniki izpostavijo še, da je Turčija na Indeksu svetovne svobode tiska na 154. mestu (od 180 držav) ter da se "celo danes prevajalci, uredniki, založniki, pesniki in pisatelji zaradi čisto legitimnega izražanja znajdejo v sodnih postopkih ali pa kar za zapahi". Pri tem še posebej izpostavljajo primer Muharrema Erbeya, odvetnika in borca za človekove pravice, ki je bil aretiran leta 2009, trenutno pa še vedno za zapahi čaka na sojenje. Verjamejo namreč, da je proces proti njemu politično motiviran, da je v resnici priprt zaradi svojih domnevnih vezi s kurdskimi strankami.

Pisatelji iz Turčije in z vsega sveta v svojem pismu turško vodstvo pozovejo, "naj se ne odpovedujejo demokraciji in njenemu temelju, svobodi govora, ampak naj se spomnijo svojih zavez mednarodnim dogovorom in takoj umaknejo prepoved Twitterja". "Prosimo jih, naj se zavedajo, da bo ta čudovita dežela srečnejša in močnejša, ko bo sprejela pluralizem, raznolikost in svobodo izražanja. Pozdravljamo odločitev ustavnega sodišča, ki je prepoved suspendirala še pred dokončno razsodbo, zdaj pa TIB pozivamo, naj vrnejo dostop do strani."

Demokracija ni samo zmaga na volitvah
Med podpisniki je tudi turška pisateljica Elif Shafak, ki so ji po izdaji romana Pankrt iz Istanbula (beremo ga lahko tudi v slovenskem prevodu) prav tako sodili zaradi "žalitve narodove identitete" - in to zaradi besed, ki jih v knjigi izrečejo izmišljeni liki (proces je bil razveljavljen šele po enem letu). "Politika mora razumeti, da demokracija ne pomeni samo tega, da si v volilno skrinjico dobil največ glasov. Demokracija je veliko več - kultura vključevanja, odprtosti, človekovih pravic in svobode govora, za vsakega posameznika, ne glede na to, za katero stranko so volili. Ta ugotovitev, ki tiči v sami srčiki demokracije, v današnji Turčiji manjka."

Globoko zaskrbljeni tudi v slovenskem PEN-u
Uglednim pisateljem in pisateljicam se pri obsodbi pridružuje tudi slovenski Center PEN, ki med drugim piše, da je ravnanje Erdoganove vlade "s ponesrečeno prepovedjo Twitterja in uveljavljenimi ukrepi onemogočanja dostopov do spletnega družbenega komuniciranja grobo kršila pravice državljanov do svobode govora, izražanja mnenj in informiranja s pomočjo aplikacij na svetovnem spletu". Pisatelji, zbrani v Slovenskem Centru PEN, takšno početje turških oblasti označujejo za popolnoma nesprejemljivo in izražajo globoko zaskrbljenost nad stanjem človekovih pravic v tej veliki in kulturno pomembni državi. Obenem prosijo ministrstvo za zunanje zadeve, da se pri turških oblasteh zavzame za spoštovanje kršenih pravic.

Resnično skrb vzbujajoče je to, da ima Erdogan očitno zdaj proste roke, da počne, kar hoče, kadar koli hoče. Zato nas tudi skrbi, kakšna bo njegova naslednja poteza, kako bo utišal in strl opozicijo.

Maureen Freely, predsednica britanskega PEN-a,