Uradni postopek sledi javnim polemikam na družbenih omrežjih, kjer so se lomila kopja okoli tega, ali romanopisci, ki se lotevajo "težkih" tem (zloraba otrok, spolno nasilje itd.), te prakse posredno tudi "podpirajo". Po Twitterju je zakrožila stran iz romana Abdullaha Şevkija, zaradi katere je turško ministrstvo za kulturo in turizem literata prijavilo policiji.

Turški spletni portal Ahval poroča, da Şevki v svojem romanu popiše spolni napad na otroka skozi oči pedofila. Na turško vlado je bilo menda vloženih več pozivov, naj knjigo prepovejo, avtorja pa ovadijo zaradi "zlorabe otroka in spodbujanja kriminalnih dejanj". Abdullah Şevki in njegov založnik sta bila v resnici pridržana.

Namesto pedofilov preganjajo pisatelje
Bralci na družbenih omrežjih zdaj delijo odlomke iz romanov drugih avtorjev, ki se jim prav tako zdijo "sporni" – na udaru sta se znašli tudi mednarodno znani Ayşe Kulin in Elif Shafak. Samo Shafak je v zadnjih dneh po njenih besedah prejela na tisoče agresivnih sporočil, za britanski The Guardian pa je potrdila tudi, da je javni tožilec zahteval vpogled v njena dela, predvsem v Pogled (The Gaze, 1999) in Tri Evine hčere (2016).

"Preučiti hočejo vsak odlomek turške literature, ki ima kakršen koli opravek z zlorabo otrok," je pojasnila. "To je čisto nov pristop. Ironija je seveda v tem, da v Turčiji narašča število primerov spolnega nasilja nad otroki in ženskami. Sodišča ne ukrepajo in zakonov nismo posodobili. V deželi, kjer bi bilo treba torej urgentno ukrepati in napovedati boj spolnemu nasilju, raje preganjajo pisatelje. V tem je največja tragedija. Vse skupaj se je izrodilo v lov na čarovnice."

"Leposlovje nikoli ne bi smelo biti zločin"
Predsednica britanskega PEN-a Antonia Byatt je v imenu organizacije izrazila "globoko zaskrbljenost" nad grožnjami, ki jih dobiva pisateljica. "Gre za izjemno nadarjeno pisateljico in nikoli ne bi smelo biti zločin pisati leposlovje in komentirati svet, v katerem živimo. Svoboda govora je v Turčiji vse bolj ogrožena. Preveč pisateljev je v zaporih, drugi pa so bili prisiljeni oditi v izgnanstvo."

Leta 2006 so Elif Shafak sodili zaradi "žaljenja turškosti", a jo je sodišče oprostilo. Takrat je bil sporen lik v njenem romanu Pankrt iz Istanbula, ki je o poboju Armencev v prvi svetovni vojni govoril kot o "genocidu".

Pisateljica zdaj sicer priznava, da se v nekaterih svojih delih dotika teme spolne zlorabe otrok, a obenem seveda ostro zanika, da bi to pomenilo kakršno koli odobravanje takih dejanj. "Sploh ne znajo ločiti ... Če pisatelj piše o temah, kot so pedofilija, spolno nasilje, spolno nadlegovanje, vzamejo tvoje stavke iz konteksta, kot da zagovarjaš tako početje. Pa je resnica prav nasprotna. Vse življenje se že borim za pravice žensk, otrok in manjšin. Obtožbe so brezpredmetne in pomenijo, da zdaj pisatelji teh tem ne bomo smeli več obravnavati."

Tudi pisateljičin turški založnik Dogan Kitap poudarja, da je bila Shafak od nekdaj "pisateljica, ki se zavzema za pravice otrok, žensk in manjšin". "Teme, kakršna je spolno nadlegovanje, so družbene rane. In književnost zdravi družbene rane. Elif Shafak je ena najboljših turških pisateljic, ki tematizirajo žrtve in ogrožene posameznike. Njene knjige so darila ne samo za nas, ampak za svetovno literaturo."