Ameriški filozof in ko­gnitivni znanstvenik Daniel C. Dennett je napisal več kot 20 knjig, med katerimi je bilo kar nekaj knjižnih uspešnic. V slovenščini lahko beremo njegovo knjigo Pojasnjena zavest (založba Krtina).

Najprej intencionalnosti, nato zavest
V prvi knjigi Content and Consciousness (1969) se je ukvarjal z intencionalnostjo in zavestjo. Predlagal je, da se najprej vprašamo po intencionalnosti, ki je osnovnejša, kar je bilo ravno obratno od tradicionalne interpretacije zavesti kot temeljnem in intencionalnosti kot odvisnem pojavu. V knjigi ugotavlja, da je prav ta zamenjava temeljnih izhodiščnih intuicij sprožila nekatera najgloblja nesoglasja na področju filozofije duha. Sledile so knjige Brainstorms (1978), Intentional Stance (1987) in omenjena Pojasnjena zavest, kjer zaokroži ta raziskovalni pristop.

Rodil se je leta 1942 v Bostonu, del otroštva pa preživel v Libanonu. Leta 1963 je diplomiral na Harvardu, dve leti pozneje pa doktoriral iz filozofije na Oxfordu. Njegova doktorska disertacija je bila začetek dolgoletnega posvečanja raziskovanju filozofije zavesti.

Brez filozofije ni znanosti
"Brez filozofije ni znanosti, obstaja le znanost, katere filozofska prtljaga je sprejeta brez razprave," je zapisal v knjigi Darwin's Dangerous Idea: Evolution and the Meanings of Life (1995), ki je med ameriškimi misleci sprožila burne razprave. Darwinovo teorijo o evoluciji s selekcijo je označil za najboljšo posamično idejo, kar se jih je kadar koli kdo domislil.

V 90. letih 20. stoletja se je Dennett ukvarjal predvsem z razvojem možganov. Poskušal je razložiti razvoj možganov v smislu evolucije ljudi iz drugih oblik živalskega življenja. Leta 1991 je dejal, da je zavest mogoče razumeti le z razumevanjem delovanja algoritmičnih funkcij možganov, ki jih je videl kot neke vrste "superračunalnik".

Novi ateizem
Pozneje je svoje raziskovanje usmeril v religijo. Bil je odkrit ateist. "Ljudem ni mogoče na lep način povedati, da so svoja življenja posvetili iluziji," je dejal v pogovoru za New York Times leta 2013. S kolegico Lindo LaScola je objavil raziskavo z naslovom Caught in the Pulpit: Leaving Belief Behind, v kateri sta opravila pogovore z na desetine duhovniki, ki so razkrili svoj skepticizem, obenem pa verjeli, da njihovo delo zagotavlja tolažbo vernikom.

Pisal je tudi eseje. Misli avtorja, ki je v svojih zapisih bogato znanje prepletal z nekoliko igrivim slogom, da bi tako nagovoril tudi širšo javnost, pa so svoje mesto našle tudi na gledališkem odru in koncertnih dvoranah. Dennettovo delo je, denimo, navdihnilo skladatelja Scotta Johnsona, znanega po kombiniranju melodij z govori različnih kadenc in zvenov, ki je skomponiral glasbeno delo Mind Out of Matter.

Kot je ameriškim medijem sporočila njegova žena Susan Bell Dennett, je filozof umrl zaradi zapletov pri bolezni pljuč.