76. letu starosti je umrl eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, književnik, univerzitetni profesor, politik in diplomat Andrej Capuder, ki je življenje posvetil predvsem romanskim jezikom in književnostim.

Umrl je v sredo, so sporočili z Mohorjeve založbe. Andrej Capuder se je rodil leta 1942 v Ljubljani v profesorski družini. Po končanem šolanju na klasični gimnaziji v Ljubljani je leta 1967 diplomiral in pozneje tudi doktoriral na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tam je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti.

Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju in Aix-en-Provenceu. Zgodaj se je začel posvečati poeziji, ukvarjal pa se je tudi s prevajalstvom in leta 1972 opravil izjemno delo s prevodom celotne Dantejeve Božanske komedije. Literarno klasiko je prevajal deset let, za delo pa mu je Društvo slovenskih prevajalcev podelilo Sovretovo nagrado. Poslovenil je tudi vrsto drugih del svetovne književnosti in misli, med drugim dela Petrarke, Luísa de Camõesa, Teilharda de Chardina, Ernesta Sabata in Kierkegaarda.

Leta 1975 je izšel njegov romaneskni prvenec Bič in vrtavka, ki je pod naslovom Peitsche und Kreisel izšel tudi v nemškem prevodu. Capuder je z delom vzbudil nezaželeno pozornost cenzure, zaradi česar so ga umaknili iz prodaje. Med letoma 1982 in 2005 je izšla njegova romaneskna trilogija, sestavljena iz del Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe (Izšlo je pri Slovenski matici v Ljubljani), v kateri je izpisal fresko nacionalnega romana Slovencev v 20. stoletju. Sicer pa je ena poglavitnih tem v njegovi prozi in liriki odnos med moškim in žensko.

Ob slovenski pomladi v politiko
V času osamosvojitve je postal dejaven tudi v politični sferi. Sam je to nekoč ubesedil, da ga je literarni demon ob slovenski pomladi pripeljal v politiko. Bil je poslanec v parlamentu in prvi kulturni minister v samostojni Sloveniji (1990–93). Sledil je odhod v tujino; najprej v Pariz, kjer je bil veleposlanik med letoma 1993 in 1997, zatem še Rim, kjer je služboval med 2005 in 2009.

Obenem nikoli ni opustil svoje znanstvene, literarne in pedagoške dejavnosti. Njegov opus obsega med drugim še dela Mozaik svobode, Pariški dnevnik, Slovenija brez meja, Henri Bergson, intuicija in misel, Rimski soneti, Povest o knjigah in Zamrznjene besede.

Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, v zadnjih letih med drugim Rožančevo nagrado za zbirko esejev Povest o knjigah. Znan je bil tudi v tujini, in sicer so mu podelili italijanski viteški križec in red francoske častne legije, ki ga je prejel leta 2002 za zasluge na področju frankofonije. Leta 2011 je bil izvoljen v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzburgu.

Utvarjalec, ki je umetniško občutljivost vedno povezal s svetovljanstvom
Na ministrstvu za kulturo so v izjavi za javnost ob Capudrovi smrti zapisali, da je bil "ustvarjalec, ki je umetniško občutljivost vedno tesno povezoval s svojo izjemno erudicijo in svetovljanstvom". "Pogosto slišimo, da koga bolj cenijo v tujini kot doma, žal je to v precejšnji meri veljalo tudi zanj: prejel je francoski red legije časti in italijanski viteški križec, v domovini pa že leta 1972 dobil Sovretovo nagrado za prevod Dantejeve Božanske komedij, nato pa šele 2014 Rožančevo za zbirko esejev Povest o knjigah," so dodali.

Capuder je kulturo in svoje delovanje v njej ter zanjo pojmoval v širših okvirjih, kot je to običajno v slovenskem kulturnem dogajanju, so še zapisali. "Odnos do njegove zapuščine bo odraz odnosa Slovencev do vrhunske izobrazbe, izbrušenega sloga in svobodne misli", so sklenili.

Capuder je bil večkrat gost oddaj Televizije Slovenija, med drugim Pisave in Intervju. Obema lahko prisluhnete v priloženih videiih.