Njegova prelomna knjiga A Child is Born, ki je izšla leta 1965, velja za enega najuspešnejših fotoalbumov vseh časov, saj so jo prodali v večmilijonski nakladi in je v letih 1976, 1990 in 2003 doživela še ponatise. Za svojo so jo sprva vzeli aktivisti proti splavu. Šele kasneje se je izkazalo, da je veliko zarodkov, ki jih je Nilsson uporabil za svoje fotografije - in za katere je širša javnost menila, da so živi -, bilo pravzaprav splavljenih.

Virusi, ujeti na fotografiji
Nilsson je bil sprva tudi vojni fotograf, avtor dokumentarcev in portretist. Na Karolinskem inštitutu, švedski javni medicinski univerzi, se je začel posvečati znanstveni fotografiji. Na splošno se ga navaja kot prvega, ki mu je uspelo fotografirati virus HIV in koronavirus, ki povzroča SARS, se pravi sindrom akutne respiratorne stiske. Za slikanje virusov je uporabil vrstični elektronski mikroskop, ki za opazovanje površine uporablja elektronski curek.

Lennart Nilsson se je rodil leta 1922 na Švedskem, tudi njegov oče je bil fotograf in od njega je pri starosti 12 let dobil svoj prvi fotoaparat. Tri leta kasneje je dokumentarni film o Louisu Pasteurju v njem vzbudil zanimanje za mikroskopijo in že čez nekaj let se je začel posvečati mikrofotografiji insektov. V poznih najstniških letih se je posvetil še okoljski fotografiji, kmalu pa je že imel priložnost slikati svoje slavne sonarodnjake. Leta 1954 je v knjigi Sweden in Profile objavil izbrane portrete znanih Švedov.

Eden njegovih prvih profesionalnih podvigov je bilo pokrivanje osvoboditve Norveške v drugi svetovni vojni leta 1945. Med njegove zgodnje fotoeseje spadajo A Midwife in Lapland (1945), Polar Bear Hunting in Spitzbergen (1947) in Fishermen at the Congo River (1948), ki so mu prinesli mednarodno prepoznavnost po objavah v publikacijah, kot so Life, Illustrated ali Picture Post.

Nove tehnike fotografiranja razkrijejo nov svet
Sredina 50. let je nato prinesla Nilssonovo eksperimentiranje z novimi tehnikami fotografiranja. Uporaba zelo tankega endoskopa, ki je na voljo od sredine 60. let, mu je omogočila pionirsko delo na področju slikanja krvnih žil živih ljudi. Svetovno slavo je dosegel leta 1965 z naslovnico in 16-stransko serijo fotografij začetnih stopenj razvoja človekovega življenja v publikaciji Life.

Nilsson je prejemnik več mednarodnih nagrad, njegovo delo pa je bilo razstavljeno na mnogih lokacijah po svetu, med drugim tudi v Britanskem muzeju Londonu. Od leta 1998 podeljujejo tudi nagrado, ki nosi ime po njem in jo sponzorira Lennart Nilsson Foundation, s katero ovenčajo posebne dosežke na področju znanstvene fotografije.

Lenart Nilsson je umrl v soboto, novico o njegovi smrti je po poročanju švedske tiskovne agencije TT sporočila njegova družina.