Butor je bil plodovit avtor, ki je s svojim pisanjem preizkušal meje tradicionalnih pripovednih struktur, njegovo verjetno najbolj znano delo je roman Modifikacija (1957), ki je v prevodu Vitala Klabusa izšel tudi v slovenščini (v zbirki Sto romanov Cankarjeve založbe).

Modifikacija popisuje notranji monolog moža, ki se z vlakom vozi iz Pariza v Rim, kjer naj bi se srečal s svojo ljubico. Pri vsem skupaj je zanimivo predvsem to, da je Butor za svojo zgodbo uporabil drugoosebno pripoved - na svojega protagonista se neposredno obrača. Roman je bil nagrajen tudi s prestižno Renaudotovo nagrado.

Butor je 24. avgusta umrl v bolnišnici Contamine-sur-Arve na zahodu Francije, je poročal časnik Le Monde; informacijo je potrdila tudi pisateljeva založba Gallimard.

Roman - kot svet - izgubi vsevednost
Francoski novi roman so s svojim pisanjem vpeljali Alain Robbe-Grillet, Marguerite Duras, Nathalie Sarraute, Claude Simon in Michel Butor. Odločno so prelomili s formo tradicionalnega romana: dogajanje ne poteka več linearno in dogodki si ne sledijo v nekem logičnem zaporedju, ampak so popolnoma podvrženi junakovi podzavesti. Gre za t. i. tehniko "očesa kamere", ki zgolj dokumentira dogajanje okoli sebe in osebe, ki jih srečuje romaneskni protagonist, pri čemer pa dogodki niso povezani v celoto. Tudi konec romana po navadi nič bolj ne pojasni poprejšnjega dogajanja, ampak ostaja odprt in dopušča različne bralčeve možnosti za interpretacijo.

Pisati pomeni rušiti zidove
Butor, ki se je leta 1926 rodil v Lillu, je študiral filozofijo in književnost, nato pa se je zapisal učiteljskemu poklicu. Veliko je poučeval v tujini, predvsem v Egiptu, Veliki Britaniji in Grčiji. V Pariz se je vrnil leta 1958 in postavil temelje raznolikemu literarnemu opusu, ki vključuje tudi esejistiko in poezijo.

V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja je Butor književnost predaval na več francoskih univerzah, tudi v Nici; upokojil se je leta 1991 po končani profesuri v Ženevi. "Pisati pomeni rušiti zidove," je leta 2006 izjavil na odprtju retrospektive njegovega opusa v francoski Narodni knjižnici.