Po svetu je zaslovel predvsem s knjižno uspešnico Razmišljanje, hitro in počasno, ki velja za eno najodmevnejših del na področju sodobne psihologije (v slovenskem prevodu je izšlo leta 2011 pri založbi Umco). Njegovo pionirsko delo na področju vedenjske ekonomije mu je leta 2002 prineslo Nobelovo nagrado.

Rodil se je leta 1934 v Tel Avivu. Akademsko kariero je kot predavatelj psihologije začel na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, pozneje je predaval tudi na univerzah v Michiganu, na Cambridgeu, Harvardu in Princetonu. Vest o Kahnemanovem slovesu so potrdili na Univerzi v Princetonu, kjer je delal do zadnjega. “Odkar je stopil na prizorišče, številna področja v družboslovju niso več enaka,” je po poročanju Guardiana o kolegu v izjavi za javnost zapisal profesor Eldar Shafir. “Zelo ga bomo pogrešali.”

V odmevni knjigi Razmišljanje, hitro in počasno je zagovarjal, da človeško vedenje ne temelji toliko na premišljenem, počasnem in racionalnem odločanju, ampak, nasprotno, večkrat na naglih in instinktivnih odločitvah. V svojem delu je s kolegom Amosom Tverskim raziskoval, koliko formirajo človekov proces odločanja kaprice podzavesti, ki na neracionalen, a vseeno predvidljiv način izkrivijo naše misli.

Prelomno delo na področju človekovega razmišljanja
Knjiga Razmišljanje, hitro in počasno, ki velja za moderno klasiko na področju analize človekovega razmišljanja, temelji na desetletjih raziskav. V njej Kahneman predstavi dva osnovna načina človekovega razmišljanja. Prvi način oz. sistem 1 pojmuje kot hitro, intuitivno in čustveno razmišljanje, drugi način oz. sistem 2 pa opisuje kot počasnejše in bolj premišljeno razmišljanje, ki temelji na logičnih predpostavkah. Avtor razlaga, kako človekove odločitve izvirajo iz prepletanja teh dveh načinov razmišljanja. Sistemski pristop je enak tako pri vsakodnevnih odločitvah kot pri zahtevnejših kognitivnih procesih, kot je dolgoročno načrtovanje.

Knjiga je bila nagrajena z več nagradami za poljudnoznanstveno in psihološko literaturo. Po izidu slovenskega prevoda, ki ga podpisuje Špela Vodopivec, je delo leta 2016 po izboru Gospodarske zbornice Slovenije in združenja Manager postala najboljša poslovna knjiga.

Kahneman, ki so ga nekateri označevali za najvplivnejšega živečega psihologa, je leta 2015 v pogovoru za Guardian dejal, da ni hrepenel po uspehu. “Bil sem izjemno deloven, nisem pa pričakoval, da bom postal slaven psiholog.”