V znanstveni monografiji Rojena v narečje, ki je izšla ob njenem 80. rojstnem dnevu, je Marko Jesenšek zapisal: "Zorkova je že dolgo sinonim za slovenska narečja, dobra vila žive slovenske besede, angel varuh materinščine." V knjigi najdemo tudi njegovo misel, da je "učila nas je in nas še uči, da znanje brez duha in smisla ni nič."

Pri Slovenski matici so ob njenem slovesu zapisali: "Poslavljamo se od izjemne, mednarodno priznane strokovnjakinje, ki je utrdila temelje slovenske dialektologije. In obenem se poslavljamo od osebnosti, ki je s svojo preprosto, iskreno toplino zaznamovala vse, ki so z njo sodelovali ali smo prebivali v njeni bližini. To je slovo od ženske, ki je s svojo predanostjo in ljubeznijo do maternega jezika in slehernega človeka poosebljala humanistične vrednote v najbolj žlahtnem pomenu besede.

Slovenistka in rusistka
Rodila se je 24. februarja 1936 na Spodnji Kapli, leta 1961 je diplomirala na ljubljanski filozofski fakulteti iz slovenskega in ruskega jezika in slovenske ter ruske književnosti ter za diplomo prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Na isti fakulteti je leta 1986 tudi doktorirala z disertacijo Koroški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu.

V središču dela doktorice jezikoslovnih znanosti in upokojene profesorice na mariborski Pedagoški fakulteti je bilo raziskovanje koroških, štajerskih in panonskih narečij na različnih ravneh, nastajanje mednarečij, prehodnih govorov in mariborskega mestnega govora.

Več kot 50 znanstvenih prispevkov na konferencah
Med drugim se je podpisala pod več kot 30 izvirnih znanstvenih člankov in več kot 50 znanstvenih prispevkov na konferencah, ter tri znanstvene monografije: Narečna podoba Dravske doline (1995), Haloško narečje in druge dialektološke študije (1998) ter Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih (2009). Bila je tudi predstojnica mariborske slavistike, prodekanka za znanstvenoraziskovalno delo in prorektorica Univerze v Mariboru.

Za svoje delo je prejela srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru, leta 1997 nagrado ministrstva za šolstvo, znanost in šport za življenjsko delo na področju visokega šolstva, leta 2013 pa najvišjo nagrado Republike Slovenije na področju znanosti in raziskovanja ‒ Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

"Njeno delo je najboljši prikaz vitalnosti slovenske znanosti, ki odmeva tudi v mednarodnem prostoru, obenem pa dokaz enakovrednosti slovenščine kot jezika svetovne znanosti. Bogato znanje, modrost in predanost so odlikovali tudi njeno pedagoško delo na srednjih šolah, univerzah v Mariboru in Ljubljani, visoki šoli v Sombotelu ter dialektološki šoli, ki jo je ustanovila v Mariboru. S svojim pedagoškim, znanstvenim in raziskovalnim delom je humanistka dr. Zinka Zorko ena najboljših ambasadork slovenskega jezika, Slovenije in slovenstva v svetu," so zapisali v utemeljitvi Zoisove nagrade.