Pisateljico je januarja zadela huda kap, po kateri se je znašla v kritičnem stanju. Umrla je v Londonu pri 85 letih.
Rodila se je kot Ruth Barbara Grasemann v Essexu, priimek pa prevzela po poroki z novinarjem Donom Rendellom, s katerim se je po 22 letih ločila in nato ponovno poročila. Svojo kariero je začela kot novinarka za lokalni časopis v Essexu, a je dobila odpoved, ko je poročala o večerji lokalnega športnega kluba, ki pa se je ni udeležila, zato v svojem poročilu tudi ni omenila podatka, da je govorec na prireditvi po večerji umrl med govorom.
Psihologija zločina ni kompleksna stvar, pogosteje gre za nesrečo ali impulz
V pisanje kriminalne fikcije je vnesla socialno in psihološko dimenzijo ter znala spretno ustvarjati suspenz. Njeni junaki so se razlikovali od tradicionalnih detektivskih zgodb in kompleksnih motivov za zločinska dejanja. Menila je, da so razlogi običajno preprostejši – ali gre za nesrečo ali jezo, bes, norost ali kaj podobnega in pozneje svoja dejanja obžalujejo. "Čakam, da se vzpostavi karakter in potem razmišljam, zakaj bi kdor koli naredil to, kaj je njegovo ozadje, kaj je v njegovem življenju, da je naredil to? Običajno so te stvari samo nesreča ali nenaden impulz, morda so ljudje pijani ali omamljeni," je povedala pisateljica, ki je pisala tudi pod psevdonimom Barbara Vine. Kot je povedala, sta bili Ruth in Barbara dva njena aspekta – Ruth je bila trša, hladnejša, bolj analitična, pa tudi agresivna, Barbara pa bolj ženski, intuitivni, mehkejši glas s počasnejšim ritmom.

Bila je "elegantna opazovalka družbe in sposobna izjemnega uvida, ki je v številnih nagrajenih kriminalkah podčrtala vzroke, ki pripeljejo do nekega dejanja, kar se ji je zdelo najpomembneje," so sporočili iz njene založniške hiše Penguin Random House.
Njen najbolj znani lik je bil inšpektor Wexford, ki ga je ustvarila že v svojem prvem romanu From Doon with Death leta 1964, temu pa je sledila serija več kot 20 knjig z inšpektorjem, ki ga je "upokojila" v romanu The Valut iz leta 2011. Po romanih je bila ustvarjena tudi uspešna televizijska serija, v kateri je inšpektorja zaigral George Baker.
Beremo jo v več kot 20 jezikih
Njena dela so bila prevedena v več kot 20 jezikov, pa tudi adaptirana v filmske in televizijske scenarije. Več kot 15 romanov je prevedenih tudi v slovenščino, med novejšimi najdemo naslove Tatica, Zadnji stisk rok in Nemirno mesto.
Pogosto je pisala tudi o posameznikih z roba družbe. Zadnjo knjigo The Girl Next Door je objavila lani, letošnjega oktobra pa bo izšla njena zadnja knjiga, Dark Corners. "To počnem in rada pišem. Zame je pisanje absolutno nujno. Ne vem, kaj bi počela, če bi prenehala pisati," je pred nekaj leti odgovorila na novinarsko vprašanje o upokojitvi.
Britanska kraljica Elizabeta II. jo je leta 1997 imenovala za baronico, je pa tudi članica lordske zbornice. Sodelovala je v dobrodelnih dejavnostih in v kampanji proti pohabljanju ženskih genitalij. Prejela je več nagrad angleškega združenja avtorjev kriminalk ter tri nagrade edgar, ki jih podeljuje združenje Mystery Writers of America.