Goldstein se je rodil leta 1928 v judovski družini staršema Ivu in Leji, ravno ko so bili na potovanju v Sarajevu. Relativno srečno otroštvo je preživel v domačem Karlovcu, potem pa je prišla druga svetovna vojna in ustaši so prijeli njegovega očeta, medtem ko je njemu uspelo pobegniti in znašel se je v Bačkem Kovačevacu. Že leta 1942 se je nato znašel v partizanih, konec vojne pa dočakal kot partizanski poročnik. Številni člani njegove bližnje in širše družine so bili med vojno v koncentracijskih taboriščih, od koder se niso nikoli vrnili, je poročal hrvaški časopis Jutranji.

Po vojni je Goldstein nekaj časa živel v Izraelu, nato pa v Zagrebu študiral književnost in filozofijo. Po končanem študiju se je zaposlil kot novinar, delal pa je tudi v Jadran filmu ter bil urednik časopisa Vjesnik in eden od ustanoviteljev tednika Vjesnik u srijedu.

Z bratom sta konec 80. let začela prvo iniciativo za nastanek Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS), prve hrvaške politične stranke, ki ji je na začetku tudi predsedoval. Za njim je stranko prevzel Dražen Budiša. Goldstein je bil tudi predsednik judovske skupnosti v Zagrebu, nekaj časa pa še svetovalec hrvaškega premierja Zorana Milanovića ter predsednik sveta spominskega parka Jasenovac.

Biografija Josipa Broza - Tita
Objavil je celo serijo knjig o novejši hrvaški zgodovini, pri čemer se je še posebej zavzemal, da bi se enkrat že nehalo v politične namene manipulirati s številom žrtev ter da bi se izrazilo sočutje do vseh žrtev enako, ne glede na nacionalnost ali vero. Bil je tudi med tistimi, ki na Hrvaškem najbolj goreče nasprotujejo potvarjanju zgodovine ter uporabi fašističnih simbolov na Hrvaškem, med katere spada ustaški pozdrav Za dom spremni (Za dom pripravljeni).

Biografijo dolgoletnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza je Goldstein napisal s sinom Ivom. Če je 37 let po smrti še vedno za ene heroj, za druge diktator, pa sta hrvaška zgodovinarja, oče in sin, življenje in delo Tita opisala večplastno. Njuna najnovejša biografija Tito je nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu. Ivo je danes hrvaški veleposlanik v Parizu.

"Zanimivo je, da je v Goldsteinovi knjigi teza, po kateri naj bi Elsa ne bila ubita, kakor sem mislil, temveč da je preživela in umrla šele proti koncu prejšnjega stoletja in da naj bi ji Tito nekako finančno pomagal. Tito je bil človek, velik človek, pomemben človek, imel je pomembno življenje in v takem pomembnem življenju se dogajajo herojske zadeve in stvari, ampak seveda tudi temne in neprijetne stvari, ki pa jih ne gre zamolčati," je ob izidu slovenskega prevoda o biografiji dejal zgodovinar Jože Prijevec.

Vabljeni k ogledu intervjuja z dr. Ivom Goldsteinom.